»Ostanite zdravi« je že ponarodela fraza vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina, ki si jo v teh časih najbrž večina razlaga kot: izognite se okužbi s koronavirusom. A zdravje je mnogo več kot to in v času, ko nas odgovorni vse bolj pozivajo k temu, da preživimo kar največ časa doma, je treba ohranjati celovito psihično in fizično zdravje ter se učiti iz obdobja spomladanske splošne karantene.

Prehrana v času pandemije

Igor_Pravst
Inštitut za nutricionistiko
Prof. Igor Pravst je osredotočen na raziskovanje na področju prehrane in javnega zdravja.

Kot so v nedavni raziskavi SloFit ugotovili strokovnjaki s fakultete za šport, so zaščitni ukrepi med razglasitvijo epidemije covida-19 povzročili največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok v zgodovini spremljanja teh podatkov, torej od leta 1981, porast podkožnega maščevja pri več kot polovici osnovnošolske populacije in največje povečanje deleža otrok z debelostjo, odkar beležijo te podatke. Strokovnjaki tako že odkrito govorijo o koronageneraciji, ki bo čutila dolgoročne posledice zaprtja šol na več ravneh, ne samo v slabšem prenosu znanja, ki je posledica pouka prek spleta.

O tem in preostalih aktualnih temah smo se pogovarjali s prof. dr. Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko. Kot pravi, podobne raziskave, kot je bila opravljena za mladostnike, ni bilo za preostanek populacije, a sam ne dvomi, da se je gibalna aktivnost zmanjšala tudi pri odraslih. »Zdravi lahko ostanemo samo, če imamo učinkovit imunski sistem, sem pa spadata zdrava in uravnotežena prehrana ter telesna aktivnost,« opozarja in hkrati poudari predvsem pomanjkanje sadja in zelenjave v prehrani Slovencev ter ljudi poziva, naj ostanejo fizično aktivni, saj ni razloga, da so ves čas v notranjih prostorih.

Spremenjene navade

Ob svetovnem dnevu hrane so tudi na Inštitutu Mediana preverjali, kakšen je odnos prebivalcev Slovenije do nakupovanja in priprave hrane, ter vpliv epidemije na njihove nakupne navade. Iz raziskave je razvidno, da se vse bolj zavedamo, da je za bolj kvalitetno hrano treba odšteti več; skoraj dve tretjini prebivalcev Slovenije v starosti od 15 do 75 let menita oziroma se zavedata, da je za ekološko hrano treba plačati več, ta delež v zadnjih letih neprestano narašča. Polovica je pripravljena plačati več tudi za hrano, ki ne vsebuje umetnih dodatkov. Več kot polovica populacije zatrjuje, da se prehranjuje bolj zdravo kot v preteklosti.

Zanimivo so ta mesec k debati prispevali strokovnjaki za umetno inteligenco z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, ki so s pomočjo analize več tisoč spletnih receptov v času pred in med karanteno ugotovili, da se v tem času res pojavlja več  zdravih receptov, a opažajo skrb vzbujajoče zmanjšanje porabe žitaric, morske hrane ter določenega sadja in zelenjave.

Vsak deseti prešteva kalorije

Mediana je v svoji raziskavi zaznala povečanje deleža kupcev, ki iščejo in kupujejo ekološko pridelano hrano; vzroke za to je mogoče iskati le na osnovi razumevanja stanja na trgu in poznavanja obstoječih potrošnikov. Sodeč po rezultatih raziskave, ekološko pridelano hrano nadpovprečno kupujejo mlajši z višjimi dohodki ali dohodki gospodinjstva. Pri nakupni odločitvi vse večjo vlogo igrajo družbena omrežja in razni spletni vplivneži (influencerji).

Iz raziskave je razvidno, da še vedno znamo uživati v pripravi hrane, saj si šest izmed desetih kuharjev vzame čas za pripravo hrane in za kuho. Štirideset odstotkov vprašanih si sicer pogosto privošči hrano, ki ni prav zdrava, pri tem pa vsak deseti vmes prešteva kalorije. Četrtina prebivalcev Slovenije v starosti od 15 do 75 let si na poti pogosto privošči prigrizke namesto ustreznega obroka.

Ne kupujte na zalogo

V času koronavirusa so se nakupne navade bistveno spremenile. Potrošniki so denimo v raziskavi iz julija in oktobra 2020 navedli, da hodijo v trgovino manj pogosto, povečal se je tudi delež spletnih nakupov. Poleg tega so bolj pozorni na cene živil vsakdanje rabe, v večji meri kupujejo slovenska živila, vse več tudi neposredno pri lokalnih pridelovalcih. Pravst opaža podoben pojav: ljudje vse pogosteje nakupujejo v manjših in bližjih prodajalnah. Zaradi prisotnosti virusa seveda ne spodbuja k vsakodnevnim nakupom, a hkrati odsvetuje prakso kupovanja na zalogo, ki se je pojavila ob prvem zaprtju javnega življenja marca letos, saj neizbežno vodi k večjim zavržkom hrane.

Zaprtje šol za vse učence od šestega razreda dalje po Pravstovem prepričanju pomeni veliko spremembo za celotne družine. V nasprotju z določenimi drugimi državami pri nas šole ponujajo tople in uravnotežene obroke, za kar je nekdo odgovoren. Ni razloga, da doma ne bi bilo enako.