pogovor z direktorji slovenskih podjetij

Krivulja okuženih v višave, gospodarstvo v strahu pred novimi zaprtji

A. K.
16. 10. 2020, 19.30
Deli članek:

V včerajšnji tiskani izdaji smo poročali o tegobah gostincev in turističnih delavcev, nezadržna rast krivulje novookuženih pa v vse hujšo zagato spravlja tudi ostala podjetja ...

Profimedia
Globalni krč v avtoindustriji se odraža tudi pri slovenskih ponudnikih.

Če se bo vlada držala svojih smernic, bo najverjetneje primorana v kratkem razglasiti epidemijo, s čimer bodo stopili v veljavo ukrepi iz prvega paketa tako imenovane rdeče faze. Z novim tednom tako ne more biti izključena vrnitev več ukrepov iz časa pomladi.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob predstavitvi odloka vlade o omejitvah prodaje blaga in storitev, ki je začel veljati danes, dejal, da se zavedajo, da postopno zaostrovanje ukrepov v javnosti ni zaželeno, »je pa nujno potrebno z vidika obvladovanja razmer in stabiliziranja zdravstvene situacije«. O tem, kaj bi zaprtje njihovih prostorov pomenilo za posel, smo se pogovarjali s tremi direktorji.

Večletno okrevanje

Tomaž Jeran, direktor podjetja Avto Moste, ki prodaja in servisira vozila, je dejal, da seveda v nobenem primeru zaprtje ni ukrep, ki bi si ga katerakoli gospodarska družba želela. Spomladi so bile njihove dejavnosti močno omejene, tako da je delala zgolj dežurna ekipa s približno eno petino zaposlenih. Preostanek delovne sile je bil na čakanju, zadnji izmed njih pa se je vrnil šele v začetku septembra. Prodaja je spomladi tako rekoč padla na nič, tako da že zdaj ni možnosti, da bi uspeli nadoknaditi izpade iz prometa. Novo zaprtje prostorov v Ljubljani bi za njih pomenilo nov hud udarec. Če bi znova prišlo do zaprtja za en mesec ali več, Jeran misli, da bi potrebovali vsaj tri ali štiri leta normalnega poslovanja, da bi pokrili izgube. Vladna pomoč je bila dobrodošla, a je vendarle lahko pokrila samo tretjino tistega, kar so zgubili.

Likvidnost pod vprašajem

Nataša Berginc, direktorica podjetja And by Andraž, ki proizvaja in prodaja športno opremo, opozarja na resno nevarnost za likvidnost podjetja, če bodo ponovno morali zapreti dejavnost prodaje v nakupovalnih središčih v Celju in Ljubljani. Padec prodaje spomladi je bil izrazit, rešilno bilko pa je predstavljala njihova spletna trgovina, ki so jo zagnali le nekaj mesecev prej, in dejstvo, da si lastijo objekt, v katerem poteka proizvodnja. Prodaja prek spleta, ki je prej predstavljala zgolj tri odstotke, dosega že okoli petino celotnega prometa, ki pa je letos v kumulativi seveda še vedno manjši kot lani. Majhno podjetje je tako spomladi ustrezno prilagodilo proizvodnjo in jo naredilo bolj prijazno za nakupe na daljavo, torej so se bolj osredotočili na izdelke, ki jih ni treba nujno pomerjati.

Negotov trg

V spomladanskih mesecih so večino dela nase prevzeli družina, ki upravlja podjetje, in nekaj zunanjih tesnih sodelavcev. Berginčeva pojasnjuje, da so pri ostalih izkoristili možnost, da so jih dali na čakanje, a pri tem opozarja, da je denar, namenjen za to, prišel komaj junija, v vmesnem času pa je moralo podjetje samo pokriti plače zaposlenih. Direktorica celjskega podjetja meni, da bi bilo v veliko pomoč, če bi tudi pri pokrivanju najemnine lahko na pomoč priskočila država. Sami so se sicer uspeli izpogajati za popust pri najemodajalcu, a so zato še toliko več varčevali pri proizvodnji in bili še bolj odgovorni kot sicer.

Jeran iz podjetja Avto Moste pravi, da so tudi pri svojem najemodajalcu našli razumevanje, vsaj za čas epidemije. A opozarja na skrite stroške svoje dejavnosti, kot so denimo avtomobili, ki sčasoma izgubljajo vrednost, tako da vsako zaprtje pomeni, da so nato primorani prodajati pod ceno. Tako kot v globalni avtoindusrtiji se tudi na mikro ravni pozna negotovost. Ta ni nujno posledica pomanjkanja denarja pri kupcih, pač pa ti samo bolj kot prej odlašajo z nakupi.

Spletna prodaja kot slaba alternativa

Oba seveda upata, da bosta lahko delala še naprej. Berginčeva pravi, da se med kolegi iz obrti vse več pojavljajo ideje o selitvi celotne prodaje na splet, kar se njej zdi neizvedljivo, saj meni, da ljudje vendarle še vedno najraje kupujejo v trgovinah. Direktor ene od čokoladnic, ki proizvaja in prodaja svoje izdelke, ravno tako ni optimističen glede možnosti, da bi prek spleta nadoknadili izgube. Kot pravi sogovorec, ki je želel ostati anonimen, prodaja prek spleta predstavlja komaj pet odstotkov celotne prodaje, ki je letos padla za kar 80 odstotkov. V prihajajočih zimskih mesecih si zaradi epidemiološke slike prav tako ne more obetati veliko boljšega stanja. Kredit, ki so ga želeli porabiti za napredek, so morali porabiti za premostitev, pri najemodajalcih pa so si uspeli izboriti le manjše popuste, pa še to ne v vseh prodajalnah. Ob ponovitvi scenarija iz pomladi ne dvomi, da bo moralo priti do odpuščanj in zaprtja trgovin, upa pa, da jim bo vlada v tem primeru še bolj pomagala, in sicer da bi »plačala najemnine, dodatne stroške (elektrika, internet, komunala ...) in zaposlene 100-odstotno, ne pa samo 80-odstotno«.