Zbiranje pogosto aktivira neko združenje ali društvo, precej pogosto pa samoiniciativni posamezniki. In prav slednji so najbolj »nevarni«.
Za čustvenimi besedami, ki trkajo na srca dobrih ljudi, se namreč lahko skriva preračunljiv goljuf, ki se bo okoristil. Da se to dogaja, je opozorilo društvo za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček. Izpostavili so dve sporni akciji iz zadnjega časa. »Zgodilo se je junija. Neka družina je prosila za sadje in zelenjavo, češ da nimajo ničesar za pod zob. Vse, kar so dobili, je bilo pozneje prodano na tržnici,« so povedali v Humanitarčku.
Podarjena oblačila na prodaj
Poudarjajo, da se dnevno dogaja, da ljudje na spletnih straneh, kjer poteka prodaja rabljenih stvari, videvajo tisto, kar so podarili nekomu v stiski. Donirano namreč pozneje prodajo za denar. »To se dogaja predvsem z otroškimi oblačili,« so povedali v društvu in dodali, da od ene majice res ne bo nihče obogatel, »a dejstvo je, da včasih iz tega nastane 'biznis'.«
Izpostavili so še en primer izpred tedna dni, ko je neka mamica samohranilka zbirala sredstva za plačilo preiskave, magnetne resonance glave, za najmlajšo hčer, saj naj bi jo deklica nujno potrebovala. Iz društva so sporočili, da urgentne preiskave, sploh za otroke, niso plačljive. »Denar je ženska zbirala 'v kuverti'. Profila danes ni več,« so razkrili še goljufijo.
Namen je bil dober, a …
V Humanitarčku so seznanjeni tudi s primerom mamice treh mladoletnih otrok, katere stisko je prepoznala neka prostovoljka. Ta je na družbenih omrežjih objavila poziv javnosti, naj pomaga, da je mamica celo brez bančnega računa, v pomanjkanju z oblačili in priboljški. »Objavi je bila priložena slika bornega, človeka nevrednega bivališča. Prostovoljka, ki je v imenu družine zbirala stvari, je dobromisleče poskusila pomagati, a stvar je pustila slab priokus. Ne zaradi njene iskrene želje po pomoči, ampak ker je nasedla besedam in nekaj fotografijam, ki jih ji je očitno posredovala omenjena mamica. Odprlo se je nešteto vprašanj. Zakaj toliko oblačil, če nekdo nima niti tople postelje? Kako lahko preživi brez bančnega računa. Kam prejema socialne transferje? Od česa torej preživi,« so naštevali v društvu.
Dodali so nekaj nasvetov, kako se izogniti prevaram. Kot prvo svetujejo, naj izkoristimo prednosti svetovnega spleta in avtorja objave preverimo. Pravijo, da ni treba, da se gremo detektive, da pa je vseeno dobro opraviti nekaj klikov in preveriti profil osebe, ki deli objavo, ki poziva k pomoči. »V zadnjem mesecu smo zaznali vsaj štiri profile lažnih posrednic oziroma prostovoljk. Ena od njih je imela za profilno sliko celo fotografijo medijske osebnosti.«
Drag avto pred hišo
Veliko nam, ko se zbira denarne ali donacije druge narave prek pošte, pove tudi preverba naslova pomoči potrebnega. Humanitarček svetuje, da s pomočjo Googlove storitve Street view pogledamo, kaj se nahaja na naslovu. »Včasih nam je že po podobi hiše, pred katero so parkirani avtomobili, lahko tudi visokocenovni, jasno, da videno ne ustreza sliki razpadajoče barake, ki kroži po družbenih omrežjih. A vendarle naj bi šlo za isti naslov. Pozor tudi na lokacijo prosilca za pomoč: če nekdo iz Primorske išče pomoč prek neke osebe oziroma društva iz Prekmurju, morajo zazvoniti vsi alarmi. Zakaj ne bi v primeru stiske aktivirali nekoga bližje nam? Mamica, ki potrebuje oblačila za otroka, zagotovo pomoči ne bo iskala na Štajerskem, če živi v Ljubljani.«
V Humanitarčku so sicer še poudarili, da je moralna in etična odgovornost posameznika, predvsem pa društev, da v primeru novih socialnih stisk, ogroženosti in nemogočih življenjskih razmer obvestijo pristojni center za socialno delo. »Eno elektronsko pismo z opisom stanja je dovolj. Čeprav ne verjamete v njihovo efektivnost, znajo presenetiti.«
