Koronavirus je z vsemi posledicami, s katerimi vpliva na naša življenja, še bolj razgalil dejstvo, da pristojni v naši državi že več desetletij pozabljajo na status starejših in pereče probleme, ki tarejo to skupino prebivalstva. Težave le pometejo pod preprogo, kar ob mednarodnem dnevu izpostavljajo tako Zveza društev upokojencev Slovenije kot Sindikat upokojencev Slovenije in druga društva, ki se ukvarjajo s problemi Slovenca v jeseni življenja.

Pod pragom revščine je lani živelo 89 tisoč upokojencev, od tega 29 tisoč moških in 60 tisoč upokojenih žensk. Številke za letos, ki jih bomo izvedeli prihodnje leto, bodo verjetno še višje, skoraj zagotovo pa ne nižje od lanskih.

Pomanjkanje in sram

Krepko čez pol milijona upokojencev naj bi po navedbah nekaterih domačih organizacij, ki dobro poznajo problematiko življenja starejših, prejemalo pokojnino, nižjo od praga revščine. Da jim prihodki, ki jim pripadajo z upokojitvijo, ne omogočajo dostojnega življenja oziroma ne zadoščajo niti za preživetje, je zdaj že znano dejstvo. Najhuje pa je to, da je nekatere od njih zaradi tega tako sram, da o stiskah ne spregovorijo, kar pomeni, da jim nihče ne more pomagati. Pred kratkim je na naše uredništvo poklicala starejša gospa iz Štajerske, ki je dejala, da ima za vlado samo eno sporočilo, ki naj ga vključimo v prispevek, v katerem bomo, tako je upala, poročali o bedi upokojencev. »Država mi s 400 evri pokojnine sporoča, da nisem vredna življenja,« je dejala. »To bo dovolj. Nimam kaj drugega reči. Vi mediji pa pomagajte širiti, kako država skrbi za nas po tem, ko smo ji toliko dali, mogoče se bo kaj premaknilo,« je še dejala v čustvenem pogovoru z nami.

Brez razlik za vse 

Toda pomanjkanje najosnovnejših življenjskih potrebščin ni edina težava. Srečujejo se namreč tudi z bivanjem v neprimernih bivalnih razmerah, posebne izzive imajo starejši invalidi, problem je pomanjkanje prostih mest v domovih za starejše, pomanjkljiv je sistem pomoči manj samostojnim na domu … To je samo nekaj najbolj črnih točk z mnogo bolj zajetnega seznama težav slovenskih upokojencev. Trenutno sicer starejšim vsaj nekaj upanja prinaša predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Zveza društev upokojencev Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, društvo Srebrna nit in nekaj drugih organizacij ter zainteresirana javnost si prizadevajo za dopolnitev zakona na način, da bodo univerzalne in kakovostne storitve dostopne vsem, in za njegov čim hitrejši sprejem.

Starejši in epidemija

Najhuje je trenutno spremljati stanje v domovih za starejše, ki so zelo ranljivi, zdravstveno tveganje je tam izredno visoko. Koronavirus je, odkar se z njim srečujemo, vdrl v že kar nekaj domov in žal terjal smrtne žrtve. Razširjenost okužb s koronavirusom v domovih je še vedno ena najbolj žgočih tem. Dejstvo je, kar pravijo podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je v prvem valu epidemije za covidom-19 umrlo več kot 80 odstotkov starejših od 75 let.

Kot pravijo poznavalci, je treba nujno nekaj ukreniti glede kadrovske stiske v domovih za starejše občane, kar naj bi se uredilo v prihodnjih dveh letih. Omogočili naj bi do 550 dodatnih zaposlitev. Vlada je v ta namen namreč z interventnimi ukrepi že zagotovila 29 milijonov evrov. V delo se bodo lahko vključili tudi študenti in mlajši upokojenci. Postopki že potekajo.

Kam naj gredo

Vse bolj akutno postaja tudi vprašanje nezadostnega števila postelj v domovih. Po zadnjih objavljenih podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je aktualnih prošenj že prek 12 tisoč. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti miri zaskrbljene starostnike in njihove svojce z navedbami, da se dodatne zmogljivosti zagotavljajo, in sicer trenutno s podelitvijo koncesij za institucionalno varstvo v domovih in z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev.

Starejši si najbolj želijo, da jih ne bi omenjali kot breme družbe. »Skozi svoje delo in potrošnjo družbo celo plemenitimo in ji dodajamo ekonomske učinke. Tudi del svojih prejemkov na ta način vračamo v državno blagajno, kar je premalo navzoče v skupni zavesti,« je poudarila Zveza društev upokojencev Slovenije. 

Ob mednarodnem dnevu starejših združenje Srebrna nit, ki si prizadeva za dostojno starost, opozarja še na druge aktualne ovire, zaradi katerih denimo starejši niso mogli koristiti novosti, ki so bile vpeljane v zadnjem letu. Tako večina zaradi prenizkih pokojnin ne more koristiti turističnih bonov, konkretne težave pa so pri koriščenju možnosti brezplačnega javnega prevoza, od tega, da je zmanjkalo kartic, do arhitektonskih ovir, ki otežujejo dostop do vlakov starejšim in gibalno oviranim, in težav pri rezervaciji sedežev na avtobusih. Ne strinjajo se niti z omejitvami nakupovanja v času epidemije in napovedmi, da se bodo upokojenci z javnimi prevoznimi sredstvi lahko vozili samo ob določenih urah.

Država, ki slabo ravna z ostarelimi

Da covid-19 ni povzročil samo zdravstvene pandemije, ampak tudi socialno, ki je hujša kot zdravstvena pandemija in je med drugim razkrila naše vrednotenje starejših, meni dr. Jana Goriup, predstojnica Katedre za socialno gerontologijo (gerontologija je veda o procesih staranja in starosti) visokošolske izobraževalne ustanove Alma Mater Europaea. »V razmerah epidemije se pri starejših na področju socialnega vidika staranja dogajajo specifične spremembe še bolj intenzivno, saj se jim spreminjata tako samopodoba kot družbeni položaj v povsem novih razmerah. Če so starejši v tem obdobju postali (še bolj) osamljeni, izolirani, nemalokrat tudi diskriminirani ter potisnjeni na obrobje družbenega življenja – razočarani, prestrašeni in resignirani – se je še enkrat bolj pokazala njihova odvisnost od okolja, v katerem prebivajo (na svojem domu ali v domu starejših), od socialne mreže, vloge družine v njihovem življenju in njihovega vključevanja v medgeneracijsko sodelovanje ter družbeno okolje. V taki globalni krizi, s kakršno se srečujemo danes, pa je nevarno prav to, da se življenjsko ranljiv svet starejših hitro oži in ruši. Takšno zoževanje pomeni tudi zoževanje njih in njim dragih ljudi v njihovi človečnosti. In v razmerah epidemije se nam vsiljuje prav takšno zoževanje življenjskega sveta starejših ljudi,« je dejala in ob tem poudarila, da država, ki slabo ravna s svojimi nekoč ustvarjalnimi, zdaj ostarelimi ljudmi, nima prihodnosti.