Uspešnost tega razpisa je kritičnega pomena za številne javne zdravstvene zavode. Čas za nabavo zaščitne opreme se nezadržno izteka, potrebe po njej v slovenskem zdravstvu pa se povečujejo. Zavod za blagovne rezerve se je nabave zaščitne opreme lotil julija, le nekaj dni po sklepu Janševe vlade o nabavi zalog za drugi val.
Čez dobra dva tedna se izteče rok prijave na doslej največji javni razpis za dobavo zaščitne opreme pri nas. Po navodilih vlade Janeza Janše so ga sredi meseca objavili na zavodu za blagovne rezerve, ki ga vodi Tomi Rumpf, sicer zaupnik gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Kupujejo trimesečne strateške zaloge mask, rokavic, vizirjev, plaščev, razkužil in druge zaščitne opreme, za nakupe pa naj bi tokrat porabili od 10 do 20 milijonov evrov.
Uspešnost tega razpisa je kritičnega pomena za številne javne zdravstvene zavode, ki poskušajo sami nabaviti ustrezno zaščitno opremo za zimsko obdobje in jim to morda ne bo uspelo. Toda razplet dveh razpisov za nabavo zaščitne opreme, ki ju je zavod objavil julija in sta se končala te dni, ne vzbuja veliko upanja. Nasprotno, potrjuje dvome o odločitvi Janševe vlade, da pomembno nalogo nabave zalog zaščitne opreme ponovno zaupa zavodu, ki za te posle nima dovolj ne izkušenj ne ustreznih kadrov.
Spodletela dva razpisa, kaj bo s tretjim?
Zavod za blagovne rezerve se je nabave zaščitne opreme lotil julija, le nekaj dni po sklepu Janševe vlade o nabavi zalog za drugi val. Toda z objavo ključnega razpisa, ki je še odprt, je iz neznanega razloga čakal več kot dva meseca. Julija je raje objavil le dva manjša razpisa: s prvim je želel kupiti nekaj sto tisoč evrov vredno zalogo zaščitne opreme, zlasti rokavic; z drugim pa je poskušal obnoviti zaloge zaščitne opreme, ki so jih iz skladišč sprostili po zamenjavi vlade in razglasitvi epidemije marca letos. Kupovali so maske tipa FFP3, vizirje, plašče, predpasnike, kape in obutev v vrednosti več milijonov evrov.
Nanju se je prijavilo malo ponudnikov, pa še to večinoma posrednikov, ki se prej niso ukvarjali z dobavo zaščitne opreme. Njihove ponudbe so na zavodu eno za drugo izločali zaradi previsokih cen in neizpolnjevanja tehničnih zahtev. Odpadla so tudi znana slovenska podjetja, kot je eden največjih slovenskih veletrgovcev z zdravili in medicinskimi pripomočki Sanolabor, tovarna sanitetnega materiala Tosama in podjetje Group 22, ki že dalj časa za vojsko in policijo dobavlja bojne uniforme in orožje.
Oba razpisa sta se zaključila, ne da bi na zavodu podpisali pogodbo s katerim od ponudnikov. Ali ju bodo ponovili, ni znano.
Prekratki predpasniki in preveč prepustni plašči
Seznam napak, ki so jih v ponudbah našli uslužbenci zavoda, je dolg. Enkrat so ponudniki predložili neveljavne certifikate ali pa jih sploh niso imeli, drugič niso imeli dokazil, da bi bili proizvajalci vpisani v ustrezne registre, potem niso predložili zahtevanih vzorcev, dimenzije opreme niso bile skladne z zahtevami ...
Za dobavo 950.000 predpasnikov z rokavi so prejeli tri ponudbe. Daleč najbolj ugodno ponudbo so oddali v Sanolaborju, kjer bi za en kos zaračunali 44,5 centov (brez DDV), vendar niso imeli dokazil o vpisu proizvajalca ali predpasnika v francoski register pooblaščenih zastopnikov. Enaka težava je bila pri podjetju Group 22, ki bi predpasnike dobavilo za 1,01 evra (brez DDV) na kos. Najdražja ponudnica, Tosama, pa je ponujala predpasnike, ki so bili krajših dimenzij od zahtev in za nameček neustrezno pakirani.
Podobno je bilo pri dobavi 263.265 kosov zaščitnih plaščev. Po najnižji ceni bi jih zavodu dobavila Tosama, za nekaj manj kot 2,30 evra (brez DDV) na kos, vendar je ponudila plašče, ki niso imeli ustrezne debeline oziroma prepustnosti materiala. Namesto zahtevanih 30 g/m2 so imeli (le) 27 g/m2 gramature. Preostala dva ponudnika, Group 22 in Bene Commerce, sta imela težave s certifikati oziroma izjavami o skladnosti.
Labeno zaradi neplačanih davkov izločili
Pri zaščitnih vizirjih so ponudnike zavračali, ker so ponujali izdelke brez traku za glavo iz silikona. Zaščitno obutev pa so bili pripravljeni dobaviti zgolj v Tosami, vendar je bila ta iz polietilena namesto iz zahtevanega propilena. Prav tako ni izpolnjevala zahteve po sterilnosti.
Eden od ponudnikov, ki je želel zavodu dobaviti maske FFP3, je imel še eno težavo. Na dan oddaje ponudbe ni imel poravnanih vseh davkov in prispevkov, zato so ga iz razpisa izključili. Gre za podjetje Labena Boruta Čeha, znano iz marčevske zgodbe o izginulem tovornjaku s tremi milijoni mask, ki ga je iskal ves državni vrh. Za maske FFP3, ki jih je zdaj ponujala Labena, so na zavodu ugotovili celo, da ne izpolnjujejo zahtev evropske uredbe o osebni varovalni opremi.
O ustreznosti zaščitne opreme v državnih skladiščih ne bi smelo biti nobenega dvoma, še posebej, če je namenjena uporabi v bolnišnicah in zdravstvenih zavodih. Toda čas za nabavo zaščitne opreme se nezadržno izteka, potrebe po njej v slovenskem zdravstvu pa se povečujejo.
Za primerjavo, sosednja Hrvaška je zaloge zaščitne opreme obnavljala že poleti, ko so cene na svetovnih trgih že precej upadle. Kupovala pa jo je neposredno od kitajskih državnih podjetij. Ob zadnjih dogajanjih na zavodu za blagovne rezerve je tako že jasno, da bodo imele bolnišnice pozimi spet velike težave, kako priti do zaščitne opreme.
