Ob potrditvi tretje vlade Janeza Janše so vse preostale koalicijske partnerice v en glas zatrjevale, da bodo enakopravne članice koalicije. »To ne bo koalicija ene stranke kot tudi ne koalicija enega predsednika. To bo koalicijska vlada, v kateri se bo delalo s konsenzom in upoštevanjem vseh štirih partneric,« je ob potrditvi vstopa v koalicijo dejal predsednik SMC Zdravko Počivalšek, ki je z vpletenostjo v afero nakupa zaščitne opreme v času epidemije koronavirusa pregnal še preostalo peščico svojih privržencev.
Čeprav je predsednik SLS Marjan Podobnik v komunikaciji z zavodom za blagovne rezerve grozil z imenom premierja in predsednika SDS Janeza Janše, je največja vladna stranka afero preživela brez praske, kar pa ne velja za SMC.
SMC propadla, Desus na robu
Slabih sedem mesecev po oblikovanju koalicije sta stranki SMC in Desus, ki predstavljata polovico vladne koalicije, že globoko pod parlamentarnim pragom. Stranko modernega centra, ki je pod okriljem Mira Cerarja nastala leta 2015, raziskave javnega mnenja zadnjih nekaj mesecev niti ne zaznavajo več, Desus pa je zdrsnil na mejo financiranja političnih strank iz proračuna. Po zadnjih javnomnenjski raziskavi agencije Mediana namreč Desus, ki je tretja najstarejša parlamentarna stranka, podpira le še odstotek vprašanih.
Pomisleke glede ponovnega sodelovanja so pred vstopom v koalicijo izrazili tudi nekateri člani Nove Slovenije, ki je politično najbližja SDS. Krščanski demokrati so pred desetletjem na lastni koži občutili grenkobo sodelovanja, ko so leta 2008 po štirih letih prve Janševe vlade na državnozborskih volitvah izpadli iz parlamenta. Štiri leta pred tem je stranka NSi prejela dobrih devet odstotkov glasov in v vladi dobila štiri ministrske resorje.
Dotedanji predsednik stranke, danes že pokojni Andrej Bajuk, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na volitvah ponudil svoj odstop, stranko pa je prevzela današnja evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je bila prva ženska na čelu NSi. Ljudmila Novak je NSi oddaljila od SDS, stranki je dvignila podporo in jo na predčasnih volitvah leta 2011 pripeljala nazaj v parlament.
Druga vlada, dva izpada iz parlamenta
Sodelovanje v drugi Janševi vladi, ki je delovala od februarja 2012 do marca 2013, je NSi preživela, te sreče pa nista imeli drugi dve stranki tedanje koalicije, ki so jo poleg SDS in NSi sestavljali še Desus, Državljanska lista Gregorja Viranta in SLS. Zadnji dve stranki parlamentarno nista preživeli, saj sta na naslednjih volitvah leta 2014 izpadli iz parlamenta.
Državljanska lista je danes že skoraj pozabljena, Slovenska ljudska stranka pa se je znova vrnila pod dežnik SDS. Kmalu po izpadu iz parlamenta je SLS iz svojih vrst izključila nekdanjega predsednika stranke Marjana Podobnika, ki je velik zagovornik povezovanja z SDS in Janšo.
Podobnik je bil uradno izključen zaradi kršitev statuta stranke in kodeksa etičnega ravnanja, po neuradnih informacijah pa naj bi se z Janšo v zakulisju usklajeval v povezavi z volitvami v kmetijsko-gozdarsko zbornico in ga prosil za pomoč pri prevzemu zbornice, kar naj bi povečalo možnosti zmage nekakšnega drugega Demosa na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Slovenski ljudski stranki niti na parlamentarnih volitvah leta 2018 ni uspela vrnitev v državni zbor, februarja lani pa se je na čelo stranke vrnil Marjan Podobnik in SLS znova čvrsteje povezal z SDS.
Ideološka stranka
V aktualni vladi tesnejše sodelovanje z SDS velike težave povzroča SMC in Desus. Sodelovanje obeh z največjo vladno stranko je do zdaj temeljilo že skoraj na podrejenosti. Čeprav je vodja poslanske skupine Desus ob vstopu v koalicijo zatrjeval, da ob odpiranju ideoloških tematik Desus ne bo več član koalicije, je še vedno njen član. SDS jih namreč odpira praktično vsak teden.
Zakaj SDS v vladi ali opoziciji ne more delovati brez ideoloških tem? Ker je ideološka stranka, te pa lahko sodelujejo le s posamezniki in strankami, ki podpirajo njeno ideologijo ali pri razdvajanju naroda vsaj gledajo stran. Kot kaže zgodovina, pa volivci takšnega početja ne nagrajujejo.
