dileme

Kacin razmišlja o skupni bolnišnici za okužene, a zanjo manjka kadra

B.K./STA
28. 9. 2020, 15.10
Posodobljeno: 28. 9. 2020, 15.11
Deli članek:

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je danes omenil možnost, da bi ob dodatnem povečevanju števila bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, organizirali skupno bolnišnico v kakšnem javnem objektu. Direktor Univerzitetne klinike Golnik Aleš Rozman je pred dnevi za STA ocenil, da z vidika kadra taka rešitev ni dobra.

STA
Jelko Kacin

Po Kacinovih navedbah gredo razmišljanja tudi v smer, da bi se za bolnišnice uporabilo objekte, kot na primer telovadnice, in bi se tam organizirala večja bolnišnica. "To je vsekakor boljša možnost, kot pa da imamo kup majhnih oddelkov po različnih bolnišnicah," je ocenil.

Rozman je minuli teden v izjavi za STA opozoril, da je največja težava slovenskega zdravstva pri obvladovanju novega koronavirusa kader, saj je zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester, že zdaj premalo. Zato je po njegovem mnenju tudi večkrat slišana na videz preprosta rešitev, da bi eno bolnišnico preuredili v korona bolnišnico in tako združili vse bolnike na enem mestu, težko uresničljiva.

Za vzpostavitev novega oddelka bi potrebovali vse, medicinske sestre, strežnice, zdravnike, čistilke, kuharje in ostale podporne službe, najbolj zahtevno pa bi bilo zagotoviti strokovnjake, ki delajo v intenzivni negi. "Dodatnih kadrov ne bomo kar dobili na tlesk prsta," je opozoril.

Pojasnil je namreč, da ob polnem delovanju zdravstvenega sistema, ko spet delujejo vse storitve, ni več zdravstvenega kadra, ki bi delal izključno z bolniki s covidom-19. "Skušamo imeti troizmenske turnuse. V takem sistemu tudi zaposleni zmorejo dlje časa delati. A na tak način nimamo stroge ločitve med tistimi, ki delajo s covid bolniki, in drugimi, ki bi delali samo z ostalimi bolniki. Primorani smo rotirati kader, ne moremo si privoščiti, da bi na primer v dežurstvu en zdravnik obravnaval samo bolnike s covidom-19, drug pa samo ostale," je opisal na primeru bolnišnice, ki jo vodi sam.

Po njegovi oceni je nesprejemljivo tudi, da bi bolnike morali voziti v tako bolnišnico od daleč. V tako ad hoc narejeno bolnišnico bi od drugod morali prepeljati tudi vso opremo za intenzivno zdravljenje. Spomnil je namreč, da se približno 20 odstotkom bolnikov s covidom-19, ki so hospitalizirani, stanje toliko poslabša, da potrebujejo podporo ventilatorja.

Med hospitaliziranimi bolniki s covidom-19 pa so tudi taki, ki imajo še kakšno pridruženo zdravstveno stanje, imeli so na primer bolnika z infarktom, pri katerem so potrdili tudi novi koronavirus, ali pa okuženo žensko, ki je rojevala. Tovrstnih bolnikov ne bi mogli obravnavati v bolnišnici, urejeni izključno za bolnike s covidom-19, je pojasnil.

Da taka rešitev v praksi ne bi delovala niti iz družbenega vidika, pa po Rozmanovem mnenju dokazuje spomladansko dogajanje v ptujski bolnišnici, ko so se proti namestitvi nekaj okuženih oskrbovancev doma starejših postavili vsi, od zaposlenih do lokalnih politikov.