Ocenil je, da se je vzdušje v deželi izboljšalo, da ni več odkritega nasprotovanja vsemu, kar je slovensko. Prav to vzdušje pa bi lahko izkoristili za korake za izboljšanje položaja stanja manjšine.

"Vsi se zadovoljijo s tem, da je dobro vzdušje, ukrepi, ki bi bili nujni, pa se ne izvajajo in asimilacija manjšine se nadaljuje. Potreben bi bil temeljit preobrat manjšinske politike, če hočemo ta razvoj zaustaviti, na vseh področjih od izobraževanja do prisotnosti slovenščine v javnosti do politike kadrovanja v javnih službah. Dodatno tudi strukturalno, kar se tiče našega zastopstva, je to neustrezno, nekompetentno in tudi to je razlog, da ne pridemo naprej," je dejal vidni borec za pravice koroških Slovencev, predstavnik pobude Slovenski konsenz za ustavne pravice (Skup) odvetnik Rudi Vouk.

Dejstvo, da je število slovensko govorečih najnižje v zgodovini dežele, je Vouk pospremil z besedami, da število zagotovo ne bo naraslo. "Moramo biti veseli, če nam uspe ustaviti razvoj na neki točki, da se ohrani jedro, ki je sedaj še prisotno. Iz tega jedra se morda da srednjeročno razvijati kak program, da se bivši pripadniki manjšine oziroma njihovi potomci začnejo kot tuji jezik učiti slovenščine in pridobijo neko znanje slovenščine, a Slovenci zaradi tega ne bodo postali."

V zvezi s tem je omenil programe jezikovnega načrtovanja drugod po Evropi, kjer jim je dejansko uspelo spet obuditi jezikovne skupine, ki so skoraj že izginile, npr. pri Valižanih, v Španiji Katalonci in Baski. "To bi lahko bil vzgled Koroški, od tega smo še zelo zelo oddaljeni, mi govorimo še o čisto osnovnih zadevah, o uresničevanju tistih manjšinskih pravic, ki so zapisane in se ne uresničujejo, programi jezikovnega načrtovanja bi bili nekaj povsem drugega in potrebovali bi čisto nov pristop," je še dejal.

Na avstrijskem Koroškem pa se uresničuje politika, da je manjšina zaščitena tam, kjer je še močna, čim šibkejša je, tem manj je te zaščite. To vidimo na vseh področjih, od uradnega jezika do prisotnosti v javnosti, topografije, vrtcev, šolstva in tako naprej. "Če hočemo oživiti šibko manjšino ter šibak jezik, bi potrebovali ravno obratno, šibkejša kot je manjšina, tem več zaščite potrebuje. Ravno tam, kjer danes z argumentom, da ni več Slovencev, črtajo vse, kar bi bilo potrebno za razvoj, bi morali še pospeševati te dejavnosti, a to se ne dogaja. Tega osnovnega razumevanja, da bi to bilo sploh potrebno, ni," je opozoril Vouk in se zavzel za čim hitrejši sprejem novega celovitega zakona o manjšinskem šolstvu in dosledno uvajanje slovenščine v javnosti.

Pojasnil je, da je trenutno veliko število prijav k dvojezičnemu pouku v ljudski šoli, prva štiri leta, nato te številke padejo za več kot polovico, ker na srednji šoli, od petega razreda naprej, ni več predviden dvojezični pouk, temveč le druge oblike učenja slovenščine na prostovoljni ravni, kot je izbirni predmet in podobno. "Dvojezično šolstvo bi morali razširiti na celotno obdobje obveznega šolstva, vrtce ter popoldansko varstvo, da si dvojezični pouk dejansko zasluži to ime," je zahteval.

Ob tem je še opozoril, da koroški Slovenci nimajo nič od tega, da imajo pravico uporabljati slovenščino kot uradni jezik na kakem uradu ali sodišču, če tam ni nobene osebe, ki bi znala slovensko. "V javnosti bo slovenščina prisotna, ko bodo v vsakem avstrijskem uradu, sodišču ljudje, ki aktivno govorijo slovensko. Potem ne bo treba razmišljati, ali uporabljaš ta ali drugi jezik, in bo nekaj čisto samoumevnega in ne dejanje posebnega poguma, da nekdo uporablja slovenski jezik. Slovenščina mora dobiti v javnosti spet svojo funkcionalnost," je še dejal.

Ocenil je tudi, da razhajanja znotraj manjšine so in postajajo vedno globlja. Znotraj manjšine po njegovi oceni manjka osnovni konsenz, kaj manjšina potrebuje, kar v preteklosti ni bilo nikoli pod vprašajem, "niti v času ideoloških razkolov v času bivše Jugoslavije.

"Pri osnovnih vprašanjih je bila vedno ta enotnost, tega danes ni več," z zaskrbljenostjo spremlja razvoj Vouk in dodaja, da država to spretno izkorišča in izigrava enega proti drugemu, "kar je povsem logično, čudno bi bilo, če država tega ne bi delala". Izhod iz tega je, da manjšina dobi "skupno zastopstvo in priznanje, da smo javnopravno zastopstvo".

Glede avstrijskih zahtev po priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji je Vouk menil, da avstrijska politika s tem oskrbuje določeno klientelo, ki to zahteva.

"Ne razumem, zakaj Sloveniji ne uspe razvozlati tega problema. V bistvu ne gre za priznanje nemško govoreče skupine v Sloveniji, nobena težava ne bi bila dati jim nek status, ki pa ne more biti takšen, kot ga imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji. V avstrijski javnosti se zmeraj ustvarja vtis, da so Nemci v Sloveniji grozno diskriminarani, kar kratko malo ni res. V avstrijski javnosti sploh ni prisotno, da imamo na avstrijskem Štajerskem zelo podobne razmere, kar se tiče Slovencev, ki jih Avstrija obravnava, kot da jih sploh ne bi bilo. Če bi že take skupine primerjali, bi lahko primerjali nemško govorečo skupnost v Sloveniji in štajerske Slovence v Avstriji, tako po številčnosti kot po tem, kaj potrebujejo. Avstrija ustvarja videz, ki ne ustreza realnosti, Sloveniji pa žal ne uspe stvari postaviti na pravilno stran in potem se zmeraj primerja koroške Slovence in nemško govorečo skupnost v Sloveniji, kar je absolutno nesprejemljivo, saj gre, kot da bi primerjali hruške in jabolka," je še dejal.