Zato občinam večinoma ostajajo samo dolžnosti, pri pravicah pa se že zatakne. Tako so predstavniki nekaj občin v Sveti Trojici na pobudo župana Davida Klobase ustanovili Delovno skupino občin za urejanje vodnih površin za turizem in rekreacijo. Klobasa bo tudi njen predsednik, za podpredsednico pa so imenovali Klavdijo Petek iz Mestne občine Ptuj.

Ustanovitvene seje, ki jo je vodila Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, so se udeležili predstavniki občin, ki imajo vodne površine, ter ministrstva za okolje in prostor.

Voda je javno dobro

»Kot rečeno, je naš pravni sistem pogosto rigiden in raznolik, zato ga je težko premakniti, da je tudi uporaben. Potrebujemo družbeni dogovor, kako in kaj z našimi vodami. Čaka nas kar nekaj dela na različnih področjih, zato jih bomo morali sistemsko ločiti. Naj strnem nekaj najpomembnejših: ena od njih je gotovo plovba, potem so tu še kopalne vode, dostopnost, zamuljenost voda, kolesarske poti ob vodah, lastništvo, gradnja objektov, odnos z ribiči, upravljanje voda. Dobro bi bilo tudi določiti pravila, kaj sme občina zahtevati od zasebnega lastnika v primeru javnega interesa. Kajti voda je javno dobro,« je poudarila Vidmarjeva.

V Avstriji je vse lepo urejeno

Od obiskovalcev Trojiškega jezera, ki ga ljudje od blizu in daleč radi obiskujejo, Klobasa pogosto sliši pripombe, kako lepo so takšna jezera urejena v Avstriji in kakšna škoda, da ni tako tudi pri nas. »Gotovo mislijo, da na občini ne naredimo dovolj, a se motijo; naša zakonodaja marsikaj blokira. Poleg tega so tu zahteve in prepovedi naravovarstvenikov, težave z ribiči. Želimo si več vpliva lokalne skupnosti, da bi lahko posegali in odločali o svojih vodnih površinah, ne pa da imamo samo obveznosti, in to od odstranjevanja odpadkov do urejanja okolice jezera, nimamo pa vpliva na vsebine. Potrebujemo torej jasno določene pravice in dolžnosti za vse deležnike, da se bo odgovornost nehala prelagati z enega na drugega, hkrati pa moramo vedeti, kje v tej zgodbi je lokalna skupnost,« je dejal Klobasa.

Bo Ptujsko jezero dobilo pristanišče?

Da si želijo še bolj izkoristiti potencial Ptujskega jezera, je povedala Klavdija Petek s ptujske mestne uprave. »Veliko nam je že uspelo narediti, a imamo težave z dovoljenji za gradnjo pristanišča in dodatno plovbo, seveda ob upoštevanju naravovarstvenih smernic in zakonodaje.«

V občini Cerknica se denimo zavzemajo za ureditev Cerkniškega jezera v okviru Notranjskega regijskega parka, v skladu z varstvom narave, a na sodoben način, saj niso pristaši konzerviranja prostora.

Po dolgih letih truda je Občini Duplek, tako pove njen župan Mitja Horvat, slednjič uspelo v znameniti gramoznici postaviti vlečnico za smučanje na vodi. »Oviralo nas je marsikaj: gramoznica je na območju Nature 2000 in Krajinskega parka Drava, gre za poplavno območje. Zdaj je stvar bolj zaživela, a še smo pred številnimi izzivi v zvezi z nedorečeno zakonodajo, čiščenjem usedlin, razmerjem z ribiško družino, ki si lasti gramoznico ... Je pač tako, da dokler ni določen upravljavec, je občina dolžna samo 'drek pucati', pravic pa nima nobenih,« je povedala Hrovatova.

Gramoznice – težave s klasifikacijo

Za hoško gramoznico pa med drugim še vedno ni jasno, ali spada med površinske ali podzemne vode, razlaga župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak. »Poleti tam dnevno naštejemo od 500 do tisoč kopalcev, mnogi tudi supajo, surfajo ali veslajo, a statusa kopalnih voda nismo pridobili, ker zanj bojda ne izpolnjujemo pogojev. Precej zmede je na tem področju, super bo, če nam skupaj uspe stvari poenotiti in povečati vlogo občin ob upoštevanju vseh pravil, seveda,« je pojasnil.