BREZ IZOGIBANJA

Bo Slovenija sprejemala migrante ali jih sponzorirala?

Ž.K.
24. 9. 2020, 20.35
Posodobljeno: 24. 9. 2020, 21.31
Deli članek:

Evropska komisija je predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki se opira na načelo obvezne solidarnosti s prožnimi prispevki članic ter vključuje premeščanje prebežnikov in vračanje nezakonitih migrantov.

M.Z./Štajerski tednik
S trenutno ureditvijo migrantske in azilne politike ni nihče zadovoljen.

Novi pakt, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila v sredo, naj bi po njenih besedah ponujal nov začetek ter novo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo. Države članice EU se sodelovanju v paktu naj ne bi mogle izogniti, predvidene naj bi bile tudi precej ostre kazni. Predlog komisije vsebuje sistem prožnih prispevkov, ki lahko vključujejo premeščanje prosilcev za azil iz države prvega vstopa, prevzem odgovornosti za vračanje nezakonitih migrantov ali razne oblike operativne podpore. V osnovi je podpora sicer prostovoljna, a preide v obvezno v dveh primerih: ob izkrcanju migrantov, rešenih na morju, in v primeru migracijskih pritiskov. Država, ki migrantov ne bi želela sprejeti, se lahko odloči za sponzorstvo vračanja. Država sponzorka naj bi zagotovila vso potrebno podporo za hitro vrnitev, na primer z uporabo diplomatskih stikov s tretjo državo. Sponzorstvo za vračanje vključuje pomembno jamstvo za države prvega vstopa – če vrnitve v določenem času ne bo mogoče izvesti, bodo to osebo premestili v državo sponzorko. Določena obveznost glede premeščanja torej ostaja.

Sami bomo odločali

V primeru izkrcanja migrantov, rešenih na morju, bo prispevek članic predhodno izračunan glede na njihovo velikost in gospodarsko razvitost. Prispevale bodo lahko v okviru sistema premeščanja, sponzorstva za vračanje ali kombinacije obojega. Same bodo lahko odločile, koliko oseb želijo sprejeti v okviru premestitve in koliko osebam želijo sponzorirati vrnitev. V primeru migracijskih pritiskov bo vzvod obvezne solidarnosti sprožila komisija po oceni razmer v članici pod pritiskom. Komisija bo opredelila število oseb, ki jih bo treba premestiti, in število oseb, ki se bodo morale vrniti v okviru sponzorstev, ter časovni okvir, v katerem bo treba zagotoviti pomoč. Tudi v tem primeru bo na podlagi svoje velikosti in gospodarske razvitosti morala prispevati vsaka članica pri premeščanju, vračanju ali kombinaciji obojega. Članice se bodo lahko odločile tudi za prostovoljno premeščanje, za kar je predvidena finančna podpora iz evropskega proračuna. V skladu z novim mehanizmom obvezne solidarnosti naj bi po poročanju BBC država članica prejela 10.000 evrov za sprejem odraslega begunca oziroma migranta ter 12.000 evrov za otroka brez spremstva. Včeraj ob predstavitvi pakta o zneskih ni bilo govora.

Ni obveznih kvot

V novem migracijskem in azilnem paktu ni obveznih kvot za premeščanje v nobenih okoliščinah, pa je ob predstavitvi poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Kvote so, a članice lahko izberejo med premeščanjem prebežnikov in sponzorstvom vračanja nezakonitih migrantov. Sponzorstvo vračanja bo omejeno na osem mesecev. Če v tem času ne bo mogoče zagotoviti predvidene vrnitve oseb, bodo te premestili v državo sponzorko, ki bo postopek vračanja nadaljevala na svojem ozemlju. Poleg tega bo obstajal korekcijski mehanizem, po katerem bo lahko komisija v primeru, da ne bo dovolj zanimanja za premestitev prebežnikov, do določene mere »popravila« ponudbe, ki jih bodo dale članice.