Konec meseca se izteče veljavnost uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, pri čemer je Trgovinska zbornica Slovenije vlado nedavno znova pozvala k popolni deregulaciji. Nastopil je torej čas, ko mora vlada znova odločiti, ali ohraniti dosedanji sistem, po katerem v primeru bencinskih servisov, ki se ne nahajajo na slovenskih avtocestah, cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja ter 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva določa država, medtem ko te cene na servisih ob avtocestah in hitrih cestah določajo naftni trgovci sami. To odločitev je vlada sprejela na včerajšnji seji, ko je s sprejetjem sklepa popolnoma sprostila trg naftnih derivatov.

Vlada se je za liberalizacijo sicer odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko, kot ugotavlja, prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov. 

Kot so dodali v vladnem uradu za komuniciranje, bi lahko vlada v utemeljenih primerih uporabila tudi ukrep kontrole cen, kot to predvideva zakon. Ukrep kontrole cen je "izredne narave in naj bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi".

Vlada se je za liberalizacijo odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko, kot ugotavlja, prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.

V obdobju desetih let po deregulaciji vseh naftnih derivatov pa bi lahko po oceni vlade prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg. Prepričani so, da ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v ostalih državah članicah EU.

"Menimo, da bo v desetih letih po popolni deregulaciji najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje," so navedli.

Zaradi prehoda na t. i. zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov pričakujejo, da bi v naslednjih desetih letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev.

"To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev. Dodatnega dviga marže s strani distributerjev torej ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov," so dodali v vladnem uradu za komuniciranje.