Več testiranj, več okužb?

Bojana Beović: Sredi oktobra bi lahko bilo v bolnišnicah 300 bolnikov s covidom-19

A.S./S.R.
22. 9. 2020, 11.42
Posodobljeno: 22. 9. 2020, 13.16
Deli članek:

Bojana Beović in Jelko Kacin sta danes povedala, da je jesenski val okužb prišel prej kot so pričakovali.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Štiri nove okužbe potrdili v Domu za starejše Danice Vogrinec Maribor (skupaj 59), dve novi okužbi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini (skupaj 25 okuženih).

Kot je v navadi, je tudi danes pred govorniški pult stopil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin in navedel, da je jesenski val okužb prišel prej, kot so pričakovali. V Evropi je v drugem valu več primerov novih okužb (več kot 300 tisoč) kot spomladi.

"V Sloveniji smo prejšnji teden opravili kar 18.339 testiranj (povprečno 2620 na dan). Epidemiološko stanje je resno, zato je pomembno, da z velikim številom testov čim hitreje odkrivamo nova žarišča," je dejal Kacin in besede hvale namenil francoski vladi in organizatorjem največje kolesarske dirke. "Med spremljanjem kolesarske dirke Tour de France smo lahko videli, kakšne ukrepe izvajajo nekatere države s slabšo epidemiološko sliko, kjer so potrebne maske, kjer jih je treba nositi tudi čez dan na prostem. Tega so se držali tudi kolesarji. Naj bodo vzgled vsem nam," je pozval.

V prejšnjem tednu so pri nas potrdili 721 primerov okužbe (320 med moškimi, 401 med ženskami), od tega 49 v domovih za starejše (32 med oskrbovanci) in 34 med zdravstvenimi delavci. Največ novoodkritih primerov v preteklem tednu je bilo v Osrednjeslovenski regiji, Podravski in Savinjski regiji. Največji delež okužb predstavljajo okužbe iz lokalnih virov.

Številke same po sebi ne povedo veliko

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je povedala, da je stroka drugi val pričakovala zaradi druženja v zaprtih prostorih. "V hladnješih časih se tudi sam virus bolje prenaša. Mislili smo, da bo do drugega vala prišlo novembra, decembra. Očitno je na ta zgodnji pojav vplivalo veliko žarišče na Hrvaškem, od koder so se ti primeri razširili, in druženje ljudi po končanih dopustih". Številke pozitivnih same po sebi po besedah infektologinje ne pomenijo dosti, dokler gre za ljudi, ki imajo blago potekajočo okužbo. 

Dotaknila se je tudi razprave o tem, ali povečano število testov pomeni le, da zdaj ugotovimo več okuženih in da v državi pravzaprav nimamo povečanega števila okuženih. "Tega seveda povsem ne vemo," je pojasnila in dodala,da pa temu ni tako, pa lahko "sklepamo iz nekaterih dejstev." Kot je navedla, je način testiranja ostal nespremenjen od aprila, odkar smo počasi začeli odpirati državo. "Od takrat naprej želimo, da so testirani prav vsi, ki imajo znake in simptome, ki lahko spominjajo na covid. Se pravi vsakdo, ki ima tudi blago okužbo dihal." Dodala je, da se ta pristop s strani družinskih zdravnikov ni spremenil. Povečano število pozitivnih pomeni, da se dejansko nahaja več okuženih v populaciji. Drugi razlog je delež pozitivnih, ki je še vedno sorazmerno velik. "Tisto, kar nam nedvomno govori, da je breme bolezni v Sloveniji trenutno veliko in da narašča, je pa naraščanje sprejemov v bolnišnice in v bolnišnicah tudi na oddelkih za intenzivno zdravljenje," je še pojasnila Beovićeva.

Kaj nas čaka?

Projekcije stroke temeljijo na nekaterih izhodiščih in niso 100-odstotne v svojih napovedih, opozarja Beovićeva. Te ocene so potrebne zato, da približno "ugotovimo, kako je treba zdravstveni sistem in bolnišnice pripraviti v različnih različnih scenarijih". Sredi oktobra naj bi dosegli od 250 do 300 hospitaliziranih bolnikov s koronavirusom. Če pa bodo sprejeti ukrepi uspešni, pa lahko morda konec meseca pričakujemo zmanjševanje števila okužb, je dejala Beovićeva in dodala, da bo treba na učinkovitost ukrepov še počakati, saj ti niso tako rigorozni kot spomladi.

Beovičeva je še opozorila, da si še enega premora, ustavljanja zdravstva, ne moremo privoščiti in da bodo vztrajali na tem, da zdravstvo deluje karseda normalno. Veliko orodij za preprečevanje širjenja sicer ni na voljo. Kot je ponovila, je eno bistvenih orožij nošenje mask, kar je še posebej pomembno v zaprtih prostorih. Poleg mask pa seveda tudi socialna distanca, higiena rok in zbiranja ljudi, zlasti v zaprtih prostorih. "Mislim, da smo v časih, ko se moramo vsi zavzeti za to in se dogovoriti, kako bodo to epidemijo peljali s čim manj žrtvami, da povem kar naravnost," je še poudarila.