Število bolnikov, hospitaliziranih na infekcijski kliniki, pričakovano raste, je povedal Matjaž Jereb. Tako imajo danes na navadnemu oddelku 34 bolnikov, osem pa jih leži na enoti za intenzivno nego. "Lahko rečem, da smo strokovnjaki pričakovali, da bodo številke šle navzgor, in tudi gredo navzgor," je dejal ter dodal, da pričakujejo, da bo število hospitaliziranih bolnikov v prihodnjih dneh še raslo. Na to so pripravljeni, a bi lahko nastale težave, v kolikor bodo številke presegle njihov potencial. "Ni je države na svetu, ki bi lahko število intenzivnih postelj povečevala v nedogled," je pojasnil ter poudaril, da je treba zamejiti širjenje okužbe.

V ljubljanskem kliničnem centru imajo sicer trenutno pripravljenih 16 intenzivnih postelj, po besedah Jereba pa že razmišljajo o prestrukturiranju v popolnoma "covid bolnišnico." To deloma že poteka, pri čemer razmišljajo tudi o rezervni lokaciji v ljubljanski Šiški. A je ključen problem kader, na kar opozarjajo že nekaj časa in na kar so opozarjali že pred začetkom epidemije. Koronavirus je to pomanjkanje samo razgalil. Kot je pojasnil Jereb, s povečanjem števila postelj, v kolikor nimamo ustrezno usposobljenega kadra, ki bo za te bolnike skrbel, nismo storili nič. Standard je sicer ta, da na eno intenzivno posteljo potrebujejo pet medicinskih sester, za deset jih torej potrebujejo 50. "Tega števila nimamo, tega standarda nikoli nismo dosegli," je dejal. Dodal je, da gre za zelo specifična znanja, ki jih lahko pridobiš najprej z izobrazbo in nato še z delom.

Nižja povprečna starost

Bolnike s covidom-19 sicer zdravijo tudi v drugih bolnišnicah po državi. Gre za UKC Maribor, Splošno bolnišnico Celje in kliniko Golnik. Iz UKC Maribor so danes sporočili, da trenutno zdravijo 23 takšnih bolnikov, od tega trije potrebujejo intenzivno zdravljenje, poroča STA, kjer dodajajo, da so po poročanju Radia Slovenija v soboto za zdravljenje bolnikov s covidom-19 aktivirali tudi splošne bolnišnice Novo mesto, Murska Sobota in Nova Gorica.

Medtem ko Jereb nima podatkov o starosti bolnikov na navadnem oddelku, pa je nekoliko zaskrbljujoče stanje na enoti za intenzivno nego. Najmlajša bolnica tam šteje 47, najstarejši pa 81 let, povprečna starost bolnikov na intenzivni negi pa je nižja kot ob prvem valu. Ta je trenutno 57 let, pri čemer trije bolniki od osmih nimajo drugih pridruženih bolezni. Pojasnil je, da je potek bolezni sicer podoben tistemu ob prvem valu. Stanje se običajno poslabša šesti ali sedmi dan, poslabša pa se lahko zelo hitro, v nekaj urah, je opozoril. "Bolezni ne gre podcenjevati. Mi, zdravstveni delavci, je ne podcenjujemo, se pa bojim, da jo podcenjuje javnost," je dodal Jereb. Opisal je tudi primer zadnjega bolnika, ki so ga na enoto za intenzivno nego sprejeli dobesedno "z ulice." Prišel je na urgenco, potem ko se mu je stanje začelo slabšati, ob prihodu na njihov oddelek pa so ga morali takoj priklopiti na umetno predihavanje.

Smrtnost bolnikov na intenzivni negi je bila v prvem valu višja od siceršnjega povprečja. Umrlo je namreč 31 odstotkov vseh bolnikov na tem oddelku. V drugem valu je smrtnost na intenzivnem oddelku zaenkrat še nižja od povprečja, vendar se to lahko kmalu spremeni.

Jereb je prepričan, da v kolikor bi se vsi v tej državi držali ukrepov, ki jih ponavljajo iz dneva v dan, do tega stanja, v katerem smo zdaj, ne bi prišlo. "V kolikor podcenjujemo problem in se ukrepov ne držimo, bolezen širimo," je poudaril. Dodal je, da slovenske javnosti ne želi strašiti, a da lahko glede na situacijo v zadnjih 14 dneh pričakujemo, da bo število hospitaliziranih bolnikov še raslo in da bomo s tega vidika presegli številke iz prvega vala epidemije. Takrat se je največ v enem dnevu zdravilo 119 bolnikov na navadnem oddelku, več kot 30 pa jih je potrebovalo intenzivno terapijo.