Njeno sporočilo, ki mu je priložila fotografijo malice, da lahko vsak, ki jo bo videl, sam oceni, ali gre za korekten obrok ali ne, je bilo jasno: »Bi si vi za malico kupili tak sendvič? Ena tanka rezina sira in ena tanka rezina pršuta sta v njem. To ni primerna malica za nikogar. Kako si šola dovoli ponuditi tak obrok in, ne nazadnje, kaj ima s takimi sendviči v mislih podjetje, ki jih zagotavlja?« se sprašuje.

»Običajno na šoli teh problemov ni, tudi lansko šolsko leto smo bili zelo zadovoljni s prehrano, letos pa je zgodba drugačna. Saj razumem, da je zdaj zaradi virusa vse drugače, da malic zaradi ukrepov ne more več zagotavljati šola sama in imajo zunanjega dobavitelja, ampak naj izberejo takega, ki ima kvalitetne produkte,« je dejala in dodala, da v vsaki trgovini za res smešno nizko ceno, 1,60 evra, dobiš sendvič, bogat z zelenjavo in veliko več rezinami salame.

Kljub trudu se lahko kaj zalomi

Povezali smo se z ravnateljem šole na Goriškem, na katero so leteli očitki. Ta nam je povedal, da za šolsko prehrano skrbijo v skladu z zakonom o šolski prehrani in zdaj še smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Pred koronavirusom smo imeli šolsko malico praviloma (stalno) toplo, kuhano. Pripravljali smo več kot tisoč kuhanih malic na dan. Vanje smo vključevali tudi na primer zelenjavo in sadje, pridelano na kmetijskem posestvu, ki je del našega šolskega centra,« je pojasnil.

Dejal je, da je zdaj malo drugače, saj toplo malico zagotavljajo samo za okoli 300 dijakov iz dijaškega doma: »Zaradi preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom smo se v začetku šolskega leta odločili za začasno rešitev, za sendviče, ki jih pripravlja zunanji dobavitelj.« Pravi, da od dobaviteljev, preden naročijo hrano, kot so sendviči, pice, bureki in podobno, vedno zahtevajo, da jim pošljejo vzorce teh jedi ter tudi vso potrebno dokumentacijo glede neoporečnosti in kakovosti živil. »Kljub izdatni skrbi pri javnem naročanju, kontroli dobavljenega in tudi trudu dobaviteljev se seveda lahko kaj zalomi,« dodaja.

Računica se ne izide

Pravi sicer, da se strinja, da če je dijak res dobil sendvič, kot ga prikazuje fotografija, to »absolutno ni v redu«, da pa sta mu bila, kar na fotografiji ni vidno, dodana še pijača in sadje. »Tega dne je malica vsebovala pakiran sendvič, vreden okoli 1,80 evra, vodo z okusom ali sok za 0,50 evra in jabolko za 0,10 evra. Takšna malica starše oziroma dijake stane 2,42 evra. Naj omenim, da je treba v to ceno všteti tudi delo: pripravo hrane, čiščenje, razkuževanje … in tudi DDV. Poskušajte si zamisliti pripravljanje opisanega obroka ali toplega obroka za omenjeno vsoto. Nedvomno boste ugotovili, da se hladna ali topla malica v danem primeru težko finančno pokrije,« poudarja ravnatelj. 

Nastalo situacijo obžalujejo in »se seveda prizadetemu staršu in dijaku opravičujemo. Vendar ne moremo prevzeti vse odgovornosti, saj lahko napake kdaj naredijo tudi dobavitelji. Naredili pa bomo vse, da se kaj takega ne ponovi ter da bo hrana v danih razmerah, kolikor se le da, zdrava, bogata, raznolika.« Omenil je še, da v kolikor bo možno, bodo kmalu spet začeli sami pripravljati kuhano hrano, »a te žal vsakodnevno za vse dijake v tem šolskem letu zaradi virusa ne moremo obljubiti. Zato javnost, starše in dijake prek vas, medijev, prosim za razumevanje, saj v situaciji, v kateri smo vsi, tudi šolstvo, to ne bo mogoče.«

Merilo je cena, ne kakovost

Tudi podjetje, ki dobavlja sendviče omenjeni šoli, se je oglasilo. Gre za podjetje Hlebček. Direktor Janez Šenveter je povedal, da je sendvič sestavljen v dogovoru z odjemalcem. »Žal smo včasih v položaju, ko bi z veseljem ponudili boljše izdelke, a jih zaradi pritiska na cene preprosto ne moremo. Se pa seveda trudimo, da v vse svoje izdelke vgrajujemo kvalitetne, dobre in, če je le mogoče, slovenske surovine,« je dejal.

Pravi, da se taki sendviči zgodijo, ker ima velika večina razpisov javnih zavodov kot edino relavantno merilo pri izbiri ponudnika samo ceno, zato na trgu vladajo veliki pritiski. »To seveda vpliva na kvaliteto. Naš kupec, ki dobavlja izdelke v javni zavod, je najverjetneje moral ceno znižati do minimuma, da je do posla prišel. Temu primerno moramo mi potem nastaviti sestavnice, da je cena vzdržna,« tolmači ozadje.

Umaknjeno iz prodaje

Predstavil nam je dijakov sendvič s fotografije in povedal, da je sestavljen iz čabate z olivami, sirnega namaza (25 g), pršuta (15 g) in sira (20 g). »Petnajst gramov pršuta seveda ni veliko, je ena rezina. Osebno menim, da je tak sendvič (pre)reven. Zato smo nekatere svoje izdelke po temeljitem premisleku umaknili iz prodaje, eden izmed teh izdelkov je tudi ta sendvič. Sendvič na fotografiji je bil sicer pravilno polnjen, a zelo nerodno sestavljen. Žal je tukaj prišlo do človeškega faktorja, ki se pri ročnem delu včasih pojavi. Seveda smo takoj opozorili svoje zaposlene in jih ponovno podučili, kakšni naj bi bili sendviči,« je še pojasnil Šenveter.

Pravi, da bi rad izkoristil priložnost in znova odprl debato o hrani naših otrok: »Sam imam triletno hčer in groza me je, ker vem, da v javnih zavodih jé ali bo jedla hrano, ki je bila izbrana, ker je najcenejša. Certifikati podjetij, kjer dokazujejo, da je hrana varna, sploh v veliki večini niso ne zahtevani ne dodatno točkovani. Teh dejstev me je groza.«