ZDRAVSTVO NA PSU

Poleti gledali v nebo, zdaj se vrstijo krizni sestanki?

Ž.K.
17. 9. 2020, 06.55
Posodobljeno: 17. 9. 2020, 09.53
Deli članek:

Skokovito naraščanje števila obolelih s covidom-19 je pokazalo, da v poletnih mesecih ni bilo narejenega skoraj nič za zvišanje kapacitet za sprejem in obravnavo bolnikov.

STA
Na ministrstvu za zdravje včeraj niso imeli podatka o tem, koliko postelj je na voljo za bolnike s covidom-19.

Medtem ko se na družbenih omrežjih številni bolj ali manj znani Slovenci še vedno smešijo z ugotovitvami, da so ukrepi vlade pretirani in kratijo naše pravice ter svoboščine, uradni govorci vlade in predstavniki medicinske stroke z vse bolj zaskrbljenimi obraz sporočajo, da je vrag odnesel šalo. Pustimo ob strani število opravljenih testov in njihovo zanesljivost. Številke, ki govorijo o ljudeh, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo ali celo intenzivno nego, skokovito naraščajo. V tednu dni se je število hospitaliziranih več kot podvojilo – s 27 na 61, prav tako je število obolelih, ki potrebujejo intenzivno nego, poskočilo – s štiri na 11. Glede na podatke o rasti števila pozitivnih testov zdravniki opozarjajo, da se kapacitete, ki jih imajo bolnišnice na voljo za bolnike s covidom-19, že nevarno polnijo.

Kriza v Mariboru

Na včerajšnji tiskovni konferenci je direktor UKC Maribor Vojko Flis pojasnil, da se že srečujejo tako s prostorskimi kot kadrovskimi težavami. Pri njih je trenutno hospitaliziranih 20 bolnikov s covidom-19, trije so na intenzivni negi na ventilatorjih. A bolj kot to je skrb vzbujajoče, da so pretekli teden potrdili okužbo pri 11 zaposlenih na kliniki za interno medicino, na katere se je okužba prenesla z dveh okuženih oseb, ki so ju prepeljali k njim na zdravljenje iz Doma Danice Vogrinec Maribor. UKC Maribor naj bi tako že deloval na robu svojih zmogljivosti.

Spet nepripravljeni?

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali se naše zdravstvo v mesecih, ko smo uspeli omejiti širjenje okužbe, ni pripravilo na drugi val, za katerega so številni zdravniki opozarjali, da bo hujši od prvega? Marca je minister Gantar pojasnil, da imamo na voljo 539 postelj in da se zmogljivosti lahko po potrebi povečajo na 1000 postelj ter da je za intenzivno nego na voljo 56 postelj. Ob prvem valu smo razpoložljive kapacitete zasedli do ene tretjine. Kakšno pa je stanje danes? To vprašanje smo včeraj zastavili ministrstvu za zdravje, a na naše veliko presenečenje nismo dobili odgovora. Kot so nam povedali, naj bi se stanje ves čas spreminjalo in bi morali za točne številke preklicati vsako bolnišnico. Tudi glede števila ventilatorjev, ki so na voljo, je bil včeraj vladni govorec precej nedoločen in novinarjem ni podal natančne številke, ampak zgolj zagotovil, da jih je dovolj.

Oddelke že selijo

Kot kaže glede kapacitet, tako kadrovskih kot prostorskih, od famoznega preleta letal do danes nismo kaj dosti napredovali. V prvi bojni liniji so tako še vedno bolnišnice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in klinika na Golniku, kjer naj bi bilo skupno na voljo 111 postelj za intenzivno zdravljenje. Zdravstveni sistem se trenutno pripravlja na zagon že četrte enote za bolnike s covidom-19 v Celju; tri trenutno že delujejo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in na Univerzitetni kliniki Golnik. Kot je včeraj pojasnil Jelko Kacin, naj bi v UKC Ljubljana že začeli seliti različne oddelke na druge lokacije po Ljubljani in se tako pripravljali na sprejem večjega števila bolnikov s covidom-19.

Kadrov ni

Bolj kot prostorska stiska pa nas lahko skrbi na eni strani kadrovska podhranjenost, saj osebja primanjkuje že ob običajnem delu, dodatno pa ga redčijo tudi okužbe, do katerih prihaja s prenosom z bolnikov na zdravstveno osebje. Poleg tega veliko skrb predstavlja zaustavitev ostalih zdravstvenih programov. Čeprav naj do tega še ne bi prihajalo, se na družbenih omrežjih že pojavljajo zgodbe o prestavljenih in odpovedanih posegih. Tako je ena od uporabnice delila sledeč zapis: »Oče je bil hospitaliziran v četrtek, 10. septembra 2020, tešč, opravil je vse preiskave, misleč, da bo operiran v petek. Za vikend je bil odpuščen v domačo oskrbo. Trinajstega septembra se je vrnil v UKC Maribor, imel priprave na operacijo, danes zjutraj pa so mu povedali, da ne bo operiran zaradi večjega števila okužb s koronavirusom – in to za nedoločen čas. Pri diagnozi rak! Štiri mesece od prve diagnoze!«

Glede na pridobljene informacije se lahko torej upravičeno vprašamo, kaj so ves za čas delali na ministrstvu za zdravje, kjer bi v tem trenutku lahko vedeti vsaj to, kakšne kapacitete so na voljo.