Izmed vseh sektorjev gospodarstva je kultura ena od tistih, ki so utrpeli največjo škodo. Toliko bolj, ker v nasprotju z večino preostalega gospodarstva zanjo še vedno veljajo stroge omejitve glede javnega zbiranja. Organizatorji predstav, koncertov in razstav so se znašli v nezavidljivem položaju, njihova usoda v prihajajočih mesecih, ko bodo tudi obstoječe prireditve morali premakniti v zaprte prostore, pa ostaja nejasna.

Proračunski rezi

Dodaten udarec je področju kulture prizadejal vladni predlog rebalansa proračuna za leto 2020, ki je prav kulturi znatno oklestil sredstva. Ob tej priložnosti so v društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija zapisali, da »predlog rebalansa državnega proračuna kaže, da aktualna Vlada RS vsaj zanemarja, če ne celo aktivno slabi področje kulture. Slednje dokazuje dejstvo, da se sredstva z rebalansom praktično zvišujejo na vseh ministrstvih, na področju kulture pa se zmanjšujejo za osem milijonov evrov.« Zato v Asociaciji zahtevajo »vavčerje za kulturo, sklad z nepovratnimi sredstvi za urejanje situacije z odpovedmi in omejitvami potovanj ter dodatne neposredne investicije v ustvarjalnost, bodisi v obliki zagotavljanja dodatnih delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi bodisi skozi drug ustrezen mehanizem,« in proračun za kulturo v višini 200 milijonov evrov.

Odpadla Lendava in Kranj

Za kulturni sektor, ki tako ali tako v veliki meri temelji na projektnih sredstvih, je v novem okolju projekt Evropska prestolnica kulture 2025 pridobil dodatno veljavo. Ministrstvo za kulturo je že februarja 2019 objavilo razpis za EPK, nanj pa so se prijavila mesta Kranj, Lendava, Ljubljana, Nova Gorica, Piran in Ptuj. Slednja štiri so se uvrstila v ožji izbor. Naziv prestolnice kulture bo dodeljen konec letošnjega leta, in sicer ga bo skupaj z enim od slovenskih mest nosil eden izmed nemških krajev.

Letos sta EPK irski Galway in hrvaška Reka. Mesti sta vsekakor najbolj nesrečni nosilki tega naziva v 25 letih, odkar so bile za prestolnico kulture prve imenovane  Atene. Hrvatom in Ircem je pandemija koronavirusa pokvarila tako rekoč vse načrte, vsaj nekoliko pa jim je naproti stopila Evropska komisija, ki jim bo omogočila, da program podaljšajo do aprila naslednje leto, zaradi česar se bo celotni urnik evropskih prestolnic kulture nekoliko zamaknil.

Multiplikativni učinki kulture

To ne bo prvič, da ima Slovenija privilegij sodelovati v projektu, leta 2012 je bil prestolnica kulture Maribor. Kljub na splošno kaotičnemu občutku in zapletom, za katere se zdi, da so bili med projektom stalnica, pa je imel ta vendarle pozitivne učinke za Maribor. Poleg očitnih prednosti za meščane v obliki rednih kulturnih dogajanj in direktnih zaposlitev je ekonomska študija potrdila pozitivne ekonomske učinke, saj je vsak dodaten evro javnih sredstev, vloženih v projekt EPK, ustvaril skorajda štiri evre sredstev v gospodarstvu.

Družba Asociacija je v pripravo na tokratni izbor v preteklih letih pripravila več dogodkov, tudi s fokusom na Maribor 2012, kjer je bil sklep, da je bil ta projekt zasnovan pretirano ambiciozno, tako da je bil končni proračun težek slabih 30 milijonov evrov oziroma skoraj pol manj, kot so načrtovali. Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, je v telefonskem pogovoru za Novice Svet24 dejal, da je bilo zelo malo storjenega trajne narave, večina dejavnosti je bilo enkratnih dogodkov.

Projekt EPK 2025 se začne z letom 2021 in traja vse do leta 2026. Slovenija se je še pod prejšnjo vlado zavezala, da bo dobitniku prispevala deset milijonov evrov, kar so mesta že tedaj označila kot premalo za njihove ambiciozne načrte. Finančne zagate na Ptuju so nedavno pripeljale tudi do odstopa vodilnih načrtovalcev tamkajšnje kandidature, kar bržkone pomeni, da je ponovna izvedba EPK na Štajerskem malo verjetna. V igri tako ostajajo še tri mesta; Ljubljana načrtuje krepko največji proračun, ki vključuje 63 milijonov evrov za program in skoraj še enkrat toliko za dolgoročnejše investicije v infrastrukturo. Načrtovani izdatki Pirana in Nove Gorice so krepko nižji, zato pa stavita na svoje posebnosti ter na dejstvo, da le redko prestolnica katere od držav Evropske unije dobi čast biti hkrati še kulturna prestolnica.