Število potrjenih okužb z novim koronavirusom je danes preseglo mejo 40 okužb na 100.000 prebivalcev. Po besedah infektologinje Bojane Beović število pomeni, da je "epidemija kar v obširnem razmahu". Kot še bolj zaskrbljujoče pa je ocenila naraščanje števila hospitaliziranih. Ponovno je pozvala k doslednemu upoštevanju ukrepov. Kot je dejala, izkušnje iz tujine kažejo, da je pot po dvigu krivulje števila hospitaliziranih zelo težavna in izjemno boleča.

V prihodnjih dneh je mogoče pričakovati izrazito povečanje števila bolnikov, ki bodo potrebovali hospitalizacijo. Med številom okuženih in številom hospitaliziranih obstaja zamik, saj bolniki navadno bolnišnično zdravljenje rabijo po petih ali šestih dneh od začetka bolezni.

Okužbe so se ponovno pojavile tudi v domovih za starejše, nekaj prenosov je tudi iz mlajših na starše in stare starše, je dodala Beovićeva. Tako znova zbolevajo starejši, ki pa tudi bolj pogosto potrebujejo hospitalizacijo.

Takojšnje ukrepanje

Od populacije, ki zboleva, in možnosti obravnave pa je močno odvisna tudi smrtnost. "Pri nas obstaja pomanjkanje kapacitet in kadra že brez epidemije. Če se bo število obolelih zelo povečalo, je resna grožnja, da vseh ljudi ne bomo mogli ustrezno obravnavati," je poudarila.

bojana-beović
STA
Bojana Beović

Ključno je predvsem takojšnje ukrepanje. Beovićeva je pozvala k doslednemu spoštovanju vseh sprejetih ukrepov.

Kot je pojasnila, zaostrovanja obstoječih ukrepov za zdaj še ni na mizi. "V prvi vrsti je pomembno dosledno izvajanje že uveljavljenih ukrepov," je dejala. Pri tem kot pomembno ocenjuje delo inšpekcije. Spomnila je, da so se številne države pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov poslužile pomoči policije in vojske.

Pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov pa je bistveno predvsem, da ne bodo omejevali gospodarstva in življenja. Med drugim bi lahko obvezno postalo tudi nošenje mask zunaj, ko je zbranih več ljudi. Strokovna svetovalna skupina predvideva tudi možnost skrajšanja odpiralnih časov gostinskih lokalov. Beovićeva je spomnila, da že obstajajo omejitve zbiranja na deset ljudi, ki pa se ne izvajajo. Pozvala pa je še k uporabi aplikacije.

Kot je še dodala, se zavzema za konsistentne ukrepe. "Zato, da jih ljudje lažje razumejo in upoštevajo," je poudarila. A kot dodaja, živimo v turbulentnem času, ko se vsak teden izve kaj novega. "Zato je zelo težko ohranjat neko kredibilnost," še pravi.

Hude posledice

Tudi o sami bolezni marsikaj še ostaja neznanka. Posamezne raziskave kažejo, da ima lahko novi koronavirus splošne hude posledice, kot so izguba mišične mase, otežena mobilnost ter tudi izguba voha in sluha. Med značilnimi hudimi posledicami pa so prizadetost organov, predvsem pljuč, prizadetost osrednjega živčevja in tromboze, tudi v srčnih žilah. "Vse to vodi do zapletov, ki imajo lahko trajne posledice," je dodala. Dolgoročne posledice na zdravje bolnikov sicer sistematično spremljajo tudi pri nas.

Neznana pa ostaja tudi imunost pred ponovno okužbo. Večina koronavirusov ne pušča dolgotrajne imunosti, dodaja Beovićeva. Imunost pa pridobijo bolniki, ki so preboleli bližnjevzhodni respiratorni sindrom (MERS-CoV) in SARS. "Res pa je tudi, da ti, ki so ponovno zboleli, so zboleli za blažjo obliko," še pravi. Pri nas sicer, tako Beovićeva, primera ponovne okužbe še nismo zabeležili.