NAJVEČJI PREIZKUS

Nekoč zlata jama je trenutno veliko breme

Luka Tetičkovič
12. 9. 2020, 19.30
Deli članek:

Še lani so Marjanu Batagelju, predsedniku upravnega odbora Postojnske jame in lastniku koncesije za to naravno znamenitost, dali nagrado za najuspešnejšega podjetnika leta. Danes je prisiljen v odpuščanja, kako to pojasnjuje?

postojna.si
Postojnska jama je na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Sto let je bil njen prvi gost Italijan, letos pa je to prvič postal Nemec.

Batagelj se prišteva med tiste podjetnike, ki so svoj kapital ustvarili sami in ga zato znajo tudi ceniti in plemenititi. Začel in uspel je z vodnimi sesalniki, nato se je preselil v nepremičnine, nakar je leta 2010 kupil podjetje, ki je takrat pridobilo 20-letno koncesijo za Postojnsko jamo – največjo slovensko naravno znamenitost. A se je zlata jama letos izkazala za veliko breme.

Še lani je Batagelj prejel nagrado za najuspešnejšega podjetnika leta. Štiristo petdeset zaposlenih v podjetju Postojnska jama, d. d., se je lahko pohvalilo z nadpovprečnimi plačami, izplačan jim je bil maksimalni regres. Batagelj je lahko upravičeno sklenil, da žanje to, kar je sejal pred desetimi leti. To so potrjevali tudi prihodki podjetja, ki so v letih med 2015 in 2019 z 20 milijonov evrov letnega prihodka postopno zrastli na 30 milijonov evrov.

V skladu s prihodki je rastel tudi izplačani dobiček. Kazalniki so kazali, da se podjetje dobro upravlja in se ne izčrpava.

Sledi naravna katastrofa

»Januarja smo imeli še rekordni mesec, februarja je bilo še zelo blizu novega rekorda. Nato pa se je zgodila, kot pravim, naravna katastrofa. Zdaj imamo več kot 80-odstotni izpad prihodkov,« je Batagelj pojasnil v pogovoru z nami.

»Ob tem smo nemočni. Ljudje in države so neodgovorni. Nekje rajajo, širijo okužbo, in potem se vsa država čudi, da si je zabila avtogol. Žalostno. Dejstvo: prekooceanskega prometa ni, z njim smo izgubili 30 odstotkov gostov. Psihološki moment tujcev za obiskovanje drugih držav je zelo slab. Italijan je bil naš prvi gost skoraj sto let. Letos je bil prvi gost Nemec,« Batagelj opisuje težave, s katerimi se sooča zaradi globalne pandemije koronavirusa.

Osebni arhiv
Še lani je bil Batagelj najuspešnejši podjetnik, letošnje leto pa ga je postavilo pred največjo preizkušnjo kariere.

Ostal je z več zaposlenimi, kot je obiskovalcev

»Težave nedvomno imamo. Poslovni razlogi za odpuščanje so vendarle take narave, ko to ni odvisno od nas. To ni nesposobnost mojih sodelavcev, to ni finančna zakreditiranost, to se nam je preprosto zgodilo,« je odgovoril na vprašanje, pred kakšnim izzivom se je znašel. Trenutno ne vidi druge rešitve kot odpuščanje iz poslovnih razlogov. Brez službe bo po programu ostalo do 59 zaposlenih. Napovedano številko 174 odpuščanj so namreč omilili s predčasnimi upokojitvami, nekaj so jih prezaposlili v hčerinske družbe.

»Rigidna delovnopravna zakonodaja je vrh ledene gore. Mladi, izobraženi in sposobni so prvi, ki nas bodo morali zapustiti. Imamo prekrasne mlade ljudi, ki jih je težko zavarovati, ampak ti prvi izpadejo, iščemo pa rešitve tudi zanje,« je komentiral, zakaj so med odpuščenimi večinoma mladi.

Trenutno glede tega še potekajo pogajanja. Sindikati želijo doreči več dopolnitev. »Sindikat pričakuje, da bomo skladno z zakonodajo po merilih programa za presežne delavce dobili točkovanje in na podlagi tega tudi izračune predvidenih odpuščanj,« je dejala Irena Jaklič Valenti, regionalna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Med drugim bi dorekli morebiti višje odpravnine od z zakonom določenega minimuma,« je dodala.

Ohranja zdravo jedro, nato namerava znova zaposlovati

Z odpuščanjem poskuša Batagelj pri življenju ohraniti zdravo jedro podjetja, nakar računa, da bo odpuščene lahko znova vzel v službo. »Ko smo izračunali, do kdaj moramo ohraniti to zdravo jedro, imamo načrt do velike noči naslednje leto. Želimo si, da se takrat situacija v svetu začne normalizirati. Ključ pa bo cepivo – ko se bodo ljudje povsod počutili varne, ko bo medcelinski promet stekel normalno, takrat računamo na okrevanje,« ostaja optimist, a je težko, »ukrepi odpuščanja so zato nujni, da ohranimo zdravo jedro podjetja, saj bo le to spet jutri postavilo podjetje na 400 ali 500 zaposlenih«.

S sindikati soglasen v pozivu po državni pomoči

Se pa Batagelj s sindikati strinja glede tega, da bi država morala podjetju pomagati na podoben način kot v panogi turističnih nastanitev. »Trenutno je Postojnska jama edino podjetje v panogi turizma, ki je absolutno že v startu izpadlo iz sistema turističnih bonov, in seveda so posledice tu,« je dejala Jaklič Valentijeva.

»Turizem niso samo nastanitve. Ko se Slovenija reklamira kot lepa, se reklamira zaradi naravne in kulturne dediščine, ne zaradihotela, ki ima zlate pipe. No, saj takega hotela v Sloveniji tako ali tako ni,« poudarja Batagelj, ki se mu zdijo turistični boni izrazito diskriminatoren ukrep, ki se ga sicer lahko še popravi. »S tem bi se ohranila delovna mesta in zaščitili tudi javni zavodi, ki praviloma upravljajo naravno in kulturno dediščino. Marsikaj bi bilo prihranjeno davkoplačevalcem, saj ko ni za plače, zaprosijo za pomoč ustanovitelja,« je povedal za naš časopis.

Turistična patrulja Pivka
Podjetje upravlja tudi znamenitost Predjamski grad.

Država mu je pomagala z nižjo koncesnino

Batagelj pri tem prizna, da država vendarle ni bila povsem mačehovska, saj mu je z nastopom epidemije znižala strošek koncesije. »Mi smo bili 83 dni zaprti. Vlada je to razumela in nas na neki način oprostila,« je odgovoril na naše vprašanje. Kot je pojasnil, je letni strošek servisiranja koncesije lahko tudi tri milijone evrov, vendar mu je vlada to letos znižala na najnižji možni znesek, 1,7 milijona evrov. »Ampak če nimamo gostov, nimamo kaj delati,« je Batagelj jasen, da bo težko servisirati koncesnino tudi v tej višini, če se stvari ne normalizirajo.

-----

Začel je s sesalniki, uspel s Postojnsko jamo

Batagelj je svoje prvo podjetje z ženo ustanovil leta 1989. Takrat se je specializiral za prodajo gospodinjskih aparatov, zaslovel pa je predvsem s svojimi vodnimi sesalniki, ki so bili takrat priljubljena tehnologija. Leta 2010 je kupil družbo Turizem Kras, ki je upravljala Postojnsko jamo, in jo za večjo prepoznavnost preimenoval v to ime. »Pomembno je, da si na začetku poslovne poti najprej izbereš najboljšega prvega človeka, ki mu zaupaš. Sam sem si izbral računovodjo in pri tem sem zadel v polno. Zgodba ni atraktivna, je pa poučna, saj me je naučil veliko konzervativnosti. Zagovarjal je, da podjetja po nepotrebnem ne izpostavljaš zaradi osebnih koristi, da je vsaka stopnja tveganja lahko stvar izračuna. Pomembno je, da ne sprejemaš odločitev, ki bi škodile podjetju in zaposlenim. In ni pozabil dodati: 'Vedno boš tako bogat, kot bo bogato podjetje. Pika.' Neprecenljivo,« je povzel svoj pristop do poslovanja. V naslednjih mesecih bomo videli, ali je bil ta dovolj preudaren, da bo Postojnska jama preživela upad števila obiskovalcev, ki je večji od tistega leta 1991. Takrat je bil zaradi osamosvojitvene vojne upad manjši kot danes, a vseeno dovolj velik, da je propadla družba, ki je to naravno znamenitost upravljala takrat.

Družinsko podjetje

Podjetje je zgradil z ženo, prostor v njem tudi za hčere »Najpomembnejšo,« Batagelj odgovarja na vprašanje, kakšno vlogo ima v podjetju njegova družina. »Najini hčeri imata 30 let, tako kot matična družba. Onidve sta za malenkost mlajši. Žena je prevzela marketing leta 2000 in ga še danes vodi vrhunsko, zato pa je svet spoznal vse slovenske zmajeve mladiče,« pove glede žene Katje. »Nepogrešljivi del te ekipe je tudi starejša hči. Je fantastična pravnica, tudi dobitnica nagrade Banke Slovenije za najboljše magistrsko delo, obenem pa je imela najvišjo povprečno oceno na pravni fakulteti v zadnjem desetletju. Pridni punci po mami, obe,« se prisrčno nasmeji. »Mlajša Lana se je odločila, da bo po ekonomski šla na magisterij v London, zdaj pa jo nagovarjamo, naj še ona pride nazaj. Je pa res, da je njeno finančno znanje zelo specifično. Lahko bi rekli, da bo imela težave z iskanjem službe pri nas. A je odgovorna in ve, da bomo skupaj še boljši. Veselim se njenega klica, da prihaja nazaj v Slovenijo. Tak klic in poziv vsem VTI-jevcem (v tujini izobraženim Slovencem) bi morala posredovati vsa slovenska podjetja.«