Proslava ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini

Pahor: "Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva"

S.R./STA
12. 9. 2020, 13.27
Posodobljeno: 12. 9. 2020, 13.33
Deli članek:

Naša odgovornost je, da krepimo tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik obetavne prihodnosti, je na proslavi ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini dejal predsednik republike Borut Pahor. Pogreša več sodelovanja.

Twitter/Borut Pahor
"Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva, to pa ni prihodnost, ki je obetavna," je posvaril Pahor.

"Primorce nas je zgodovinska usoda po prvi svetovni vojni proti naši volji pahnila izven okvirjev matičnega naroda. Upor proti fašizmu in partizanski boj pa sta nas po naši volji po drugi svetovni vojni vrnila v skupno domovino," je v nagovoru na proslavi Skupaj, pred odprtim morjem, ki jo gosti Vojašnica slovenskih pomorščakov v Ankaranu, poudaril predsednik. 

Po Pahorjevih besedah se z zgodovinske razdalje zdi, kot bi se skoraj vse prejšnje stoletje z vsemi spremembami ozemeljske celovitosti Slovenije, od Primorja do Prekmurja, pripravljalo na poznejšo ustanovitev lastne države. "Dejstvo pa je, da gredo zasluge za to številnim generacijam slovenskih domoljubov, ki so razumeli duh svojega in prihajajočega časa," je poudaril. "Ko zremo v našo prihodnost, stojimo na njihovih ramenih," je dodal. 

Glede prihodnosti se po predsednikovih besedah skupaj nadejamo, da bodo naši otroci in njihovi otroci živeli v miru in blaginji. "Naša odgovornost je, da krepimo vse tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik take obetavne prihodnosti," je dodal. 

Po Pahorjevih besedah si moramo prizadevati za vsestranski razvoj naše ožje in širše domovine - Slovenije in EU. V teh, po njegovi oceni v osnovi nam zelo naklonjenih okoliščinah, pa Pahor pogreša več sodelovanja in medsebojnega spodbujanja. "Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva. To ni prihodnost, ki je obetavna in to mi lahko spremenimo," je pozval. 

Prav državni praznik, ki ga zaznamujemo v torek, je po oceni predsednika priložnost, da nas spomni na to, da nas veliko več stvari povezuje kot ločuje in da lahko velike stvari za skupnost dosežemo le skupaj. 

Tvegamo zločine spozabe

Osrednja govornica na današnji proslavi v Ankaranu je bila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je opozorila, da se zgodovino rado obrača, potvarja, jo poenostavlja in prilagaja dnevno političnim potrebam, "tudi do te mere, da smo letos celo slišali, da naj bi narodni dom v Trstu zažgali kar Slovenci sami". 

Banalnost zla je tisto, s čimer se po besedah Širce soočamo danes. V zgodovino se je treba, kot je opozorila, ozirati z vso strokovnostjo in odgovornostjo, jo razumeti, predstavljati, arhivirati, sicer tvegamo nove zločine - zločine spozabe. 

"Spozaba, umik zgodovinskega spomina in nadomeščanje le-tega s priročnim dnevno političnim videnjem preteklosti pomeni amputacijo naših identitet - osebnih in narodovih," je opozorila Širca. 

Izpostavila je tudi, da že pridobljeni demokratični standardni niso samoumevni, tudi na področju javne besede in svobode izražanja. "Če bomo jutri padli v medijski mrk, se bomo znašli v nadzorovani stvarnosti z zlomljenimi javnimi mediji, ki so porok odprte družbe. Če bomo rezali podporo kulturi, jo blatili in jo podcenjevali, češ da je nepotreben strošek in v breme lokomotivi na kateri parazitira, bomo jutri ostali brez duše," je bila v nagovoru kritična nekdanja ministrica. 

Pariška mirovna pogodba

Praznik vrnitve Primorske je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi. 

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.