Delajo se "francoza", medtem ko sosedje kihajo

Alergena in invazivna ambrozija se hitro širi po slovenskih njivah

Karmen Grnjak / Štajerski tednik
10. 9. 2020, 06.55
Deli članek:

»Takemu kmetu privoščim, da bi vsaj eno sezono sam imel alergijo,« je poudarila ogorčena bralka našega časopisa, ki se z alergijo na cvetni prah ambrozije srečuje že več kot 15 let.

Karmen Grnjak / Štajerski tednik
Fotografija prikazuje podobo, ki je ne gre prezreti. Celotno polje je preraščeno z ambrozijo. Polje se nahaja sredi vasi v eni izmed občin Spodnjega Podravja in to ob glavni cesti. Žal ne gre za osamljen primer.

Naveličana je, da mora vsako leto vsaj mesec dni trpeti simptome alergije. Še posebej je razočarana nad dejstvom, da je v Sloveniji zakonodaja na tem področju jasna, v praksi pa pomeni bore malo. »Če so polja polna ambrozije, je jasno, da nekdo ne opravlja svojega dela tako, kot bi ga moral.«

Za nami je avgust, mesec kihanja za vse tiste, ki imajo alergijo na ambrozijo. Zanje so kihanje, smrkanje, solzenje oči in srbenje le nekateri izmed simptomov, ki jih spremljajo vsak dan na vsakem koraku. Obstaja kopica nasvetov o tem, kako se lahko zaščitimo pred tem cvetnim prahom. Kot prvo se tisti, ki trpijo za to alergijo, v poznem poletnem obdobju naj ne bi gibali v naravi. Stanovanje naj bi zračili v nočnih urah, ko je koncentracija cvetnega prahu nižja, prav tako naj perila ne bi sušiti na prostem, saj se cvetni prah oprime tudi oblačil. Za ljudi, ki so zelo aktivni in so radi na prostem v naravi, bi to pomenilo popoln preobrat vsakodnevnega življenja.

Alergija je lahko zelo velika nadloga

Opomina ali kazni zaradi ambrozije letos še nihče ni prejel. Z ministrstva so nam posredovali podatke, da so v preteklem letu izrekli le sedem sankcij, torej skupno sedem kazni ali opominov.

»V preteklosti sem si pomagala z različnimi zdravili, ki sem jih prav zaradi alergije dobila na recept, vendar zelo slabo vplivajo name. Postanem utrujena, kar pomeni, da v službi nisem tako produktivna, kot se od mene pričakuje, prav tako trpi družinsko življenje. Tablete še vedno uporabljam, ampak v trenutkih, ko simptomi postanejo nevzdržni,« je povedala naša bralka, ki živi na podeželju. Po zdravilih naj bi posegla res v skrajnih primerih, sicer pa je spiranje nosu s fiziološko tekočino opravilo, ki ga naredi večkrat na dan. Ker je stanje vsako leto nevzdržno, zdaj razmišlja o alternativnih zdravljenjih, ki bi ji lahko pomagala pri spoprijemanju s to alergijo. »Raziskovala sem že različne pristope, ki naj bi vsaj pomagali blažiti simptome. Zagotovila, da bi neka terapija trajno zalegla, ni,« je dejala sogovornica. Ob tem pa so vse te terapije, ki se ponujajo kot alternativne oblike zdravljenja, samoplačniške in marsikomu nedostopne.

Petsto evrov visoka kazen ne prepriča vsakogar

NIJZ vsako leto posebej obvešča javnost o vrhuncu sezone, ko so koncentracije cvetnega prahu ambrozije v zraku srednje visoke in visoke. Do tega pojava praviloma pride v drugi polovici avgusta, zato se zdi neverjetno, da je v začetku septembra še vedno mogoče najti strnišča, bankine ob cestah in obrežja rek ali jezer, ki so polna ambrozije v razcvetu. Vsem imetnikom zemljišč, na katerih raste ambrozija, sicer grozi denarna kazen. Giblje se med 500 in 1500 evri, kar gotovo ni malo za povprečno slovensko denarnico. Zakaj je torej ob koncu avgusta mogoče najti površine, na katerih se ambrozija bohoti, pa je vprašanje, ki se dotika dela inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Prav to stanje je našo bralko spodbudilo, da se je obrnila na nas. »Meni osebno zagrožena kazen na papirju nič ne koristi. Ne vem, ali kmetom in vzdrževalcem javnih površin ni mar ali celo komu privoščijo, da se mu življenje za mesec dni obrne na glavo?« se je vprašala bralka. »Prepričana sem, da če bi vsaj enkrat v življenju izkusili te simptome, da bi v prvem delu avgusta polja vsaj 'zmulčali' in dosledneje kosili bankine, kjer je mogoče najti nadležno in alergeno ambrozijo.«

Štiri merilne naprave za alergeni cvetni prah

Alergenemu cvetnemu prahu v zraku sledi skupina za aerobiologijo nacionalnega laboratorija za zdravje. Pri svojem delu si pomagajo z meritvami, ki jim sledijo na štirih merilnih postajah. »Slovenija je z merilnimi postajami slabo pokrita,« je priznala Maja Kostanjšek z nacionalnega laboratorija za zdravje. Glede na izvedene meritve naj bi obremenjenost zraka s tem cvetnim prahom izstopala na območju Lendave in Brežiške kotline, na območju Izole, Ljubljane in Maribora pa so zabeležili tudi do desetkrat nižjo obremenitev.