Zaradi ščurkov bi pri nas teoretično lahko prišlo do prenosa povzročiteljev driske, kot so salmonela, E. coli, norovirusi, rotavirusi, ki so v našem okolju prisotni, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Kljub posredovanju pristojnih ustanov in služb težav s ščurki v nekaj mesecih niso rešili, menda celo vse več krajanov zadnje čase ščurke, velike tudi tri centimetre, opaža že v kletnih prostorih, v hiše ponoči plezajo tudi po fasadi. Slišati je tudi, da so še drugje po mestu. Teh žuželk, ki so menda najbolj razširjene na svetu – poznamo jih več kot 2500 vrst – in so kot prenašalci virusov in bakterij nevarne za zdravje ljudi, se želijo v naselju Pod Trško Goro čim prej za vedno znebiti, zato pričakujejo pomoč novomeške občine, Krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec, Komunale Novo mesto, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Veterinarske uprave RS in drugih. Povezali so se v skupnost, da se še kaj ukrene, saj z dosedanjo pomočjo niso prav zadovoljni. Kot pravi ena od stanovalk prizadetega naselja (nihče ne želi biti javno imenovan), je prvega črnega ščurka opazila že marca, še pred epidemijo koronavirusne bolezni. Nato jih je bilo vse več in opazili so jih tudi mnogi drugi. »A najprej je vsak tiho, nikomur ne pove, saj ščurke večinoma povezujemo z umazanijo. Vsak se loti temeljitega čiščenja stanovanja, še bolj kot sicer skrbi za higieno, a ko je ščurkov vse več, se oglasi. In vidi, da ni edini,« pove Novomeščanka. 

Problem širše skupnosti

Opazili so jih na celotnem območju naselja Pod Trško Goro. Po kanalizacijskih ceveh in sifonih pridejo v kletne prostore, kopalnice in kuhinje. Zadržujejo se tudi v drvarnicah, pod omarami, pod koriti in na drugih temnih in vlažnih predelih. Ker imajo v naselju mešani kanalizacijski sistem, so ščurke našli tako v individualni fekalni kot meteorni kanalizaciji. Ščurke – šlo naj bi za dve vrsti: temnejšega orientalskega ter rjavega oziroma nemškega – so opazili v večernem času, saj se podnevi oziroma ob svetlobi poskrijejo. Kot pravijo prizadeti krajani, problem ščurkov ni problem posameznika, ampak širše skupnosti. Gotovo jih imajo še v marsikateri hiši, pa tega sploh še niso opazili. Najbolj jih skrbi za zdravje, saj so ščurki nevarni.

d32_scurkicrni
L.M.
V Novem mestu so opazili črne ščurke.

S čim se hranijo

Poletje je ugoden čas za njihov razvoj. Dokler gre le za posamezne primerke, ki jih je poleti opaziti v okolici stavb, odtokov, vrtov, kanalizacij in javnih toaletnih prostorov, še ne predstavljajo grožnje za javno zdravje. Ko pa se njihovo število močno poveča, je ogrožena higiena in se jih je treba čim prej znebiti. V Sloveniji je najpogostejši rjavi ali nemški ščurek, ravno tako se pojavljajo ameriški ter črni ali orientalski ščurki. Povprečno živijo 18 mesecev, samica pa lahko v samo enem letu izleže do 35 tisoč jajčec. Veliki so od nekaj milimetrov do več centimetrov.

Izjemno odporni

Kot pove Maja Kostanjšek iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, so ščurki eni najodpornejših škodljivcev (tudi na strupe) in zato predstavljajo velik izziv. Toplota in vlaga, možnosti veliko skrivališč in obilica hrane lahko ščurke privabljajo. Ščurki živijo v skupinah. Najdemo jih predvsem v kuhinjah, v proizvodnji hrane, kletnih prostorih, skladiščih, kanalizacijskih sistemih. Najbolj dejavni so ponoči, dneve pa preživijo skrivajoč se v razpokah in odprtinah v stenah, okvirjih vrat, v pohištvu, v elektronskih aparatih in drugje. Najraje jedo škrobna in sladka živila, prebavljajo pa tudi celulozo. 

Prenašalci bolezni

Škodo povzročajo predvsem s kontaminacijo hrane z značilnim vonjem, in ne toliko s tem, da jo pojedo. Poleg tega prenašajo več patogenih virusov in bakterij, ki povzročajo tuberkulozo, kolero, gobavost, grižo, tifus in še kaj. »Črni in rjavi ščurek, ki sta pri nas najpogostejša, še nista dokazana kot rezervoar ali kot biološka vektorja pri prenosu kužnih bolezni, sta pa lahko glede na način življenja mehanična vektorja za prenos povzročiteljev bolezni. Tako lahko ščurki prenašajo bakterije, kot sta salmonela in E. coli,« pravi Kostanjškova. 

d32_scurki_kanalizacija
L.M.
Zaradi metanja hrane v kanalizacijo se glodavci in insekti hitreje razmnožujejo

Komunala takoj na delo

Ščurkov se moramo znebiti, pravijo stanovalci naselja Pod Trško Goro, kjer se je po sestanku konec maja z veterinarsko službo začelo premikati. Kot pravi direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič, so se takoj odzvali in preverili situacijo na terenu. Kontrole so izvajali tako dopoldne kot v večernih urah. Pooblaščeni izvajalec dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije je ugotovil, da gre za orientalskega ščurka. 

Da bi bili res učinkoviti pri reševanju te problematike, so o vsem opravljenem in nadaljnjih postopkih naročili strokovno mnenje doc. dr. Štefana Pintariča, dr. vet. med., z veterinarske fakultete v Ljubljani. »Ugotavlja, da smo do zdaj postopali pravilno in naj ta postopek nadaljujemo, dokler se populacija ščurkov ustrezno ne zmanjša. Postopek bo očitno dolgotrajen,« pravi Klemenčič. 

Celosten pristop

Po dezinsekciji je bilo stanje nekaj časa boljše, a le nekaj dni, pravijo v skupnosti stanovalcev naselja Pod Trško Goro. Tudi vročina ni dobro vplivala. Bojijo se, da je poleg kanalizacije težava tudi preostala komunalna infrastruktura (cestna, meteorna kanalizacija, plin, telekomunikacija), kjer pa dezinsekcije še niso izvajali. Kot pravi krajanka, ne pomagajo niti močne padavine ali nalivi. Očitno voda ščurke le potisne v zavetje, saj kmalu pridejo spet ven. Sama je za vestno čiščenje in razkuževanje hiše (za nešteto metel,razkužil in strupov) v vsem tem času potrošila kar nekaj evrov, saj vsi ti pripomočki niso poceni. »Res ne želimo, da vse skupaj ostane le pri izmenjavi elektronske pošte in izgovarjanju ene službe na drugo. Pojav ščurkov je morda celo bolj množičen, kot si mislimo,« meni sogovornica in pove, da je slišati, da se ščurki v novomeški občini pojavljajo še marsikje: v vrtcu v bližini njihovega naselja, pa v zdravstvenem domu in tako naprej.

Nasveti

Direktor novomeške komunale Klemenčič pove, da se s problemom ščurkov na območju osmih občin, kjer njihova komunala opravlja javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, sicer srečujejo zelo redko. Večkrat so težava glodavci, pa še to redko. »Če smo dovolj pozorni, lahko med rednim čiščenjem hitro opazimo sledi ščurkov. S tesnjenjem odprtin (špranj) v stenah, talnih letvah, okvirjih vrat in oken, razpokani keramiki ter inštalacijskih stenskih prebojev (na primer vodovod, odtoki) lahko ščurkom otežimo naselitev. Omare s hrano naj bodo čiste, hrana pa naj se skladišči v neprodušni embalaži. Koši za smeti naj imajo neprodušen pokrov, smeti odnašajmo dnevno. Ne pozabimo na mokro čiščenje košev, ko je to potrebno. V kleteh oziroma delih hiše pod zemljo moramo biti pozorni na vlago in mirujočo vodo,« svetuje.