Ministrstvo za okolje in prostor bo predloge in pripombe na osnutek gradbenega zakona sprejemalo do 31. avgusta 2020.

Kljub temu, da smo pred dobrima dvema letoma dobili novo gradbeno zakonodajo in nato še nekaj popravkov, je ministrstvo za okolje v javno obravnavo poslalo nov gradbeni zakon, ki naj bi odpravil nekaj očitnih pomanjkljivosti trenutno veljavnega. Namen zadnjega zakona, ki je bil sprejet, je bila odprava birokratskih ovir, a je bil njegov učinek nasproten. Ob tem je pred tiste, ki so svoje hiše predelovali in jih nadgrajevali, postavil celo nekaj nepremostljivih preprek. Novi zakon, ki bo v javni obravnavi do konca avgusta, naj bi marsikaj popravil. Kot so ob predstavitvi osnutka zakona zapisali na ministrstvu za okolje in prostor, novi zakon popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

Manjše rekonstrukcije

Med ključne spremembe pripravljavci novih predpisov štejejo uvedbo pojma »manjše rekonstrukcije«. Za dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja, večji preboji, dograditev odprtih stopnišč, dvigal in manjših nadstreškov ter zamenjava in dograditev drugih posamičnih elementov, ne bodo več potrebna gradbena dovoljenja, ampak le še prijava začetka gradnje. Brez gradbenega dovoljenja bo možno postaviti tudi začasne objekte, kot so kontejnerji v primeru izrednih razmer in začasna skladišča, s čimer bi se gospodarstvo lažje prilagajalo spremembam pri obsegu poslovanja. Gradbeno dovoljenje bo treba pridobiti pri odstranjevanju objektov, ki se dotikajo drugih objektov ali so v njihovi neposredni bližini.

Komunalni prispevek

Deloma so spremenjene določbe, ki se nanašajo na integralno dovoljenje. V nekaterih primerih bo na željo investitorja mogoča izvedba postopka presoje vplivov na okolje za vse prostorsko in funkcionalno povezane objekte v celoti, pri čemer se bo odobritev gradnje lahko nanašala le na posamičen objekt. Za investitorje bo zagotovo pomembna novost pri plačevanju komunalnega prispevka. Njegovo plačilo ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak ga bo investitor plačal ob prijavi pričetka gradnje.

Mimo ustavnega sodišča

Pred odstranitvijo nelegalnega objekta, ki je za posameznika edino bivališče, bo omogočeno, da pristojno sodišče presodi sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma. Šele če bo sodišče ugotovilo, da ne gre za dom, bo lahko pristojni inšpektor opravil izvršbo.

Zakon vsebuje tudi nekatere sporne določbe protikoronske zakonodaje, zaradi česar se je ta znašla na ustavnem sodišču. Kljub temu, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje teh določb, ker bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo za okolje in prostor, jih je ministrstvo uvrstilo v novo gradbeno zakonodajo. Gre za določila, ki se nanašajo na to, katere nevladne organizacije so lahko stranke v integralnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, ter določba, da lahko investitor na lastno odgovornost prične z gradnjo še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja oziroma takoj, ko gradbeno dovoljenje postane dokončno.

Uporabna dovoljenja

Kot smo že zapisali v uvodu, trenutno veljavni zakon povzroča veliko težav lastnikom starejših stavb, ki so jih spreminjali brez gradbenega dovoljenja. Novi predlog zakona predvideva, da bo legalizacija možna tudi le za del objekta, veliko lažje pa bo pridobivanje uporabnega dovoljenja za objekte daljšega obstoja, torej objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1998. Glede na trenutni predlog bo štelo, da imajo uporabno dovoljenje vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 1. junijem 2018. Zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so vpisane v kataster stavb.