Epidemiološke razmere so razmeroma mirne, vsak dan je v Sloveniji nekaj novih primerov okužbe, a se pojavljajo v obsegu, ki ga lahko epidemiološke službe na terenu še nadzorujejo. Skrbi pa nas, ali res zaznamo vse primere okužb ali se nam vendarle neopazno ne širi bolezen po državi. 

Čeprav je v zadnjem času opaziti, da se na dan izvede nekoliko manj testov, pa Beovićeva pravi, da kriteriji oz. smernice, kdaj se posameznika napoti na testiranje, ostajajo isti. Torej vse, ki kažejo znake okužb dihal, se napoti na testiranje. Je pa dejstvo, da so ljudje na dopustih in če so blago bolni, verjetno ne gredo zdravniku. Poleg tega pa je poleti manj okužb dihal. 

Tistih, ki jim je bila zaradi tesnega stika z okuženo osebo odrejena karantena, se praviloma ne testira, saj to nima smisla, pravi Beovićeva. Te osebe potencialno inkubacijsko dobo, pa tudi bolezen pričakajo v karanteni, torej v okolju, kjer ni bojazni, da bi širile virus. Tako se osebe, ki so v karanteni, testira na okužbo le redkokdaj, na primer takrat, ko se ne ve, kdo je izvor izbruha, denimo v domovih za starejše. 

V pričakovanju šolskega leta

Po katerem scenariju bo jeseni potekal pouk, je po njenih besedah zelo težko napovedati, ker je to odvisno od takratne epidemiološke situacije, ki se v treh tednih zelo verjetno spreminjala. Tako je težko reči, kako se bo začel pouk, kaj še, kako bo potekal skozi celotno šolsko leto.

Odločitev o izvedbi pouka je sicer v rokah ministrstva za izobraževanje, znanosti in šport ter NIJZ. Je pa svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, ki jo vodi Beovićeva, dala generalno priporočilo, kako izvajati pouk, da bi kar se da preprečili širjenje okužbe, ter hkrati, da ob morebitnem pojavu okužbe ne bi bilo treba zapreti celotnega izobraževalnega zavoda.

Poleg tega je bila zamisel, da bi tudi v izobraževanju postavili merilo po vzoru razvrščanja držav na bodisi zelen, rumen ali rdeči seznam po številu novoodkritih primerov. Torej, če bi v šoli ne bi bilo okužbe, bi pouk potekal v šolah, ob okužbah pa bi ga prilagajali oz. prehajali na druge scenarije.

Štirje modeli

Na ministrstvu za izobraževanje so namreč pripravili štiri modele poteka pouka v jeseni. Skrajna sta, da vsi šolarji pridejo v šolo brez omejitev oz. da so vse šole zaradi izjemno slabe epidemiološke slike popolnoma zaprte. In potem sta predvidena še dva vmesna modela - kombinacija pouka v razredu in po spletu.

Tako bi imeli učenci od 1. do 5. razreda pouk v šoli, torej v fizični obliki, preostali na daljavo. Drugi model predvideva, da je lahko nekaj učencev tudi predmetne stopnje v šoli, drugi pa na daljavo. 

Beovićeva upa, da bodo uspeli individualno obravnavati izbruhe okužb v šolah in da ne bodo prišli do položaja, da bi bilo treba v vseh šolah spreminjati scenarije. 

V Avstraliji hude težave

Opozorila je, da ima Avstralija, kjer je trenutno zima (čeprav je ta blaga), hude težave z okužbami. "Avstralska poročila nas ne navdajajo z optimizmom," je še povedala. 

Uvrstitev Belgije na rdeči seznam držav je predlog NIJZ, ki temelji na konkretnih številkah o okuženih glede na število prebivalcev. Tako morajo vsi, k bodo prišli iz Belgije, v 14-dnevno karanteno, kar pa ne velja za določene izjeme, med katerimi so diplomati. 

Medtem ko je večina protikoronskih ukrepov iz časa uradnega razglasa epidemije bila odpravljenih, pa nekateri ostajajo v veljavi, kot je denimo prepoved razpoložljivosti časopisov v gostinskih lokalih. 

Beovićeva je dejala, da gre pri tem za predmete, ki jih prijema več ljudi in ni mogoče zagotoviti, da si vmes vsi razkužijo roke. Po njenih besedah je treba premisliti zlasti s strokovnjaki za okolje z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ali bi ponovno ocenili nevarnost prenosa okužbe na ta način. 

Kot je opozorila, nevarnost prenosa okužbe prek dotikanja predmetov vsekakor obstaja, saj so ljudje, ki zbolevajo brez znanega kontakta, torej se okužijo z dotikanjem. Se pa zaveda, da je to neprijeten ukrep, ki prizadene tiskane medije, ampak vedno je tvegano kakšen ukrep ukiniti.