Spremljanje radarske slike

Nestabilna subtropska zračna masa krivec za veliko soparo in negotove napovedi

C.E.
3. 8. 2020, 14.58
Posodobljeno: 3. 8. 2020, 15.12
Deli članek:

Do meteorologov so nekateri ljudje kritikantski, še bolj kot do selektorjev nogometnih reprezentanc.

Profimedia
Fotografija je simbolična
Od sredi, še zlasti pa od četrtka bo na sporedu manj soparno in bolj stabilno vreme.

Napovedovanje vremena za več dni vnaprej je nehvaležno početje, na kar vedno opominjajo tudi meteorologi, ki jih zlorabljajo tudi nekateri mediji in njihove besede »možnost«, »verjetnost«, ... spreminjajo v trditve v slogu »Zapadlo bo pol metra snega.« Te dni pa so napovedi še bolj tvegane zaradi nestabilne subtropske zračne mase.

Na Agenciji za okolje so potarnali, da »ste najbrž opazili, da nas zadnjih nekaj dni vreme najbolj ne uboga. Razlog za to je prisotnost izjemno vlažne in nestabilne subtropske zračne mase, ki se zadržuje nad območjem Alp že od sredine prejšnjega tedna.«

Mezocikloni in tropske noči

»Trenutna zanesljivost rezultatov meteoroloških numeričnih modelov, ki so temelj naših napovedi za več dni v naprej, je ob prisotnosti take zračne mase precej manjša, zato vnašajo veliko negotovost v vremensko napoved. Kot primer, v zadnjih dneh je veliko neviht nastalo v severni Italiji (več 100 km stran od naših krajev), ki so z vetrovi zahodnih smeri potovale proti nam. Te so se ob tamkajšnji pregretosti in veliki nestabilnosti zračne mase razvile v tako imenovane mezociklone, ki so že po svoji naravi zelo težko napovedljivi, dolgoživi ter prepotujejo velike razdalje preden razpadejo. Zato se so nevihte pri nas pojavljaje tudi v nepričakovanih delih dneva. Tudi sama krajevna razporeditev neviht je lahko v rezultatih meteoroloških modelov obremenjena z veliko negotovostjo.

Že vse od torka smo marsikje po Sloveniji zabeležili tako imenovane tropske noči, ko se najnižje jutranje temperature niso spustile pod 20 °C. Na postaji Koper Kapitanija se niz tropskih noči vrsti že vse od torka, 28. 7., torej 7 dni. Visoke so tudi temperature rosišča, ki predstavljajo temperaturo, pri kateri pride do kondenzacije oziroma se začne iz vlažnega zraka izločati voda. Višja kot je temperatura rosišča, hitreje in z manj dodatnimi sprožilci v ozračju (prisotnost vremenske fronte, bližina višinskega ciklona) se, sploh nad hribi, ki jih v Sloveniji ne manjka, lahko začne konvekcija in z njo nastanek neviht. Ne samo ponoči, tudi podnevi je relativna vlažnost zraka visoka, marsikje celo med 60 in 80 %. To občutimo kot veliko soparo.

Žal je v takih razmerah krajevna napoved po urah zelo negotova, zato je najbolje sproti spremljati radarsko sliko padavin. Radarske meritve padavin lahko spremljate na več povezavah našega spletišča:

https://vreme.arso.gov.si/napoved/Ljubljana/padavine
http://www.meteo.si/uploads/meteo/app/inca/
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/observ/radar/