Kot so povedali na kmetijskem ministrstvu, sta namreč spremembi definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva nujni zaradi uskladitve nacionalne ureditve s predpisi Evropske unije, po katerih je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, ki ga kmet upravlja. V predlogu slovenske novele zakona je zapisano, da se z dejavnostjo kmetijstva lahko ukvarjajo vse vrste poslovnih subjektov, kmet, ki je fizična oseba in ni samostojni podjetnik, naj bi se po novem imenoval kmet posameznik, njegovo kmetijsko gospodarstvo pa kmetija.

»Razumem, da moramo našo zakonodajo uskladiti z evropsko, pa vendar ga s temi statusi kmeta zadnja leta pošteno lomimo. Kmetje, ki smo pač samo in predvsem kmetje, smo že kar malce zmedeni od imen, ki nam jih dajejo. Kaj vse že nismo bili: aktivni kmetje, pravi kmetje, nosilci kmetije, zdaj, kot kaže, pa bomo kmetje posamezniki. In naše kmetije, ki so za nekaj let postale kmetijska gospodarstva, naj bi bile spet dobre stare kmetije. Spet smo torej na nuli in ne vemo, kaj smo. Bog nam pomagaj. A naj se že enkrat odločijo in potem naj tako ostane,« pravi Milan Unuk, podravski kmet in predsednik sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda.

Milan Unuk
Senka Sreu
»Kmetje, ki smo pač samo in predvsem kmetje, smo že kar malce zmedeni od imen, ki nam jih dajejo,« pravi Milan Unuk.

Več reda na področju gnojenja

Spremembe zakona za kmeta posameznika predvidevajo nekaj omejitev, po katerih mu bodo vsi, ki z njim živijo v skupnem gospodinjstvu oziroma na skupnem naslovu, pripisani kot družinski člani. Na enem stalnem prebivališču bo lahko prijavljen samo en kmet posameznik, ki bo tudi lastnik vseh rejnih živali na kmetiji, dolžan bo javljati podatke v evidence in bo odgovoren za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetiji.

Končno naj bi se več reda in nadzora vzpostavilo tudi na področju gnojenja tal. Če bo novela sprejeta, bo namreč zakonsko določeno spremljanje stanja kakovosti kmetijskih tal in gnojenja, in sicer sistematično z vnosom vseh analiz v enotno podatkovno zbirko. Kot je znano, gnojenje ni urejeno s kmetijskimi predpisi, zato v praksi prihaja do težav, predvsem pri ravnanju z živinskimi gnojili. Predlog novele ureja tudi uporabo ostankov kmetijske pridelave in predelave, kot so denimo oljčne tropine in substrat pri gojenju gob, ki kot gnojilo lahko pomagajo pri izboljševanju kakovosti tal. Hkrati naj bi samo tista sredstva za gnojenje, ki bodo proizvedena skladno z novimi pravili, pridobila oznako CE in se lahko prosto tržila na skupnem evropskem trgu.