Posredovati so morali na več kot 500 lokacijah, aktiviranih je bilo okoli sto enot. 

V sredo je v večernih urah neurje zajelo predvsem osrednji, vzhodni, severovzhodni in jugovzhodni del države. Gasilci in druge službe so iz objektov črpali vodo, preusmerjali nevarne hudournike, začasno pokrivali poškodovane strehe na objektih, odstranjevali podrta drevesa, čistili zemljine s cestišč in čistili meteorne jaške.

Poleg tega so ponekod zabeležili tudi več zemeljskih plazov, ponekod pa je bila zaradi neurja tudi motena oskrba z električno energijo, še sporočajo iz centra za obveščanje.

Po podatkih centra za obveščanje je neurje prizadelo številne občine, in sicer na Koroškem, Savinjsko-šaleškem, Domžalskem, Celjskem, tudi Ljubljano in nekatere obljubljanske občine, zajelo je tudi Zasavje in območje Trebnjega, pa tudi nekatere občine v Prlekiji.

Ponekod je klestila tudi toča. Najhuje je bilo v Domžalah, kjer je poškodovalo več sto stanovanjskih in drugih objektov ter avtomobilov, številne objekte je tudi zalilo.

toča
Bralka Edita G.
Toča v Domžalah

V občini Domžale je bilo ponoči na terenu 250 gasilcev in pripadnikov zaščite in reševanja, domžalskim so pomagali tudi gasilci bližnjih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer iz Mengša, Loke, Trojan, Lukovice in Krašnje. Regijski center za obveščanje je za območje domžalske občine med 21. in 23. uro "sprejel neverjetnih 851 klicev na pomoč", reševalne enote pa so napotili na 321 naslovov, so v centru objavili na svojem Facebook profilu.

Kot so napovedali, jih danes čaka popis škode in načrt najnujnejše sanacije. Neurje je najhuje prizadelo naselja Domžale, Vir in Rodica, toča je začela padati okoli 20.30 in padala več kot pol ure. Sprva so padala manjša zrna toče, kmalu pa tudi pet in več centimetrov debela toča.

Na Koroškem je neurje največ težav povzročilo na območju Prevalj, Mežice, Raven na Koroškem in Črne na Koroškem. Tudi na Koroškem je padala večja točna in ponekod povsem uničila ves pridelek, poročajo Koroške novice.

Ponekod na Koroškem je bila prekinjena oskrba z električno energijo, več objektov je zalilo, promet pa so poleg močnega naliva ovirala tudi podrta drevesa. Na cesto Črna na Koroškem-Šentvid pa se je usul zemeljski plaz.

Črpanje vode iz stanovanjskih in drugih objektov ter odstranjevanje podrtih dreves je bilo po poročanju centra za obveščanje sicer potrebno v številnih občinah po državi, ki jih je zajelo neurje.

Zadnje nevihte v Ljubljani poškodovale drevje v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

V nevihtah, ki so se v zadnjem času razbesnele v Ljubljani, se je poškodovalo in podrlo več dreves, še zlasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Zavod za gozdove Slovenije je do danes na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana izdal odločbe za sanacijo približno 70 kubičnih metrov drevja, celoten obseg pa še ni znan.

toča
Bralka Edita G.
Toča v Domžalah

Po urgentni sprostitvi poti in odstranitvi očitnih neposrednih nevarnosti za obiskovalce ob njih se nadaljuje pregledovanje celotnega območja gozda v krajinskem parku. Zemljišča so v lasti številnih lastnikov, zato celoten obseg poškodovanega drevja še ni znan, ko pa bo, bo potek sanacije odvisen tudi od odziva lastnikov zemljišč, so za STA pojasnili na Mestni občini Ljubljana (Mol). Pri padcu enega od dreves je bila po njihovih navedbah poškodovana napeljava javne razsvetljave, ki pa so jo pristojne službe takoj popravile.

Obiskovalce znova pozivajo, da za obisk parka uporabljajo urejene in označene poti. Po nevihtah, ki jih pričakujejo še vse do konca poletja, lahko v krošnjah dreves namreč začasno obtičijo odlomljene veje, kar za obiskovalce predstavlja potencialno nevarnost. Glede na to odsvetujejo obisk gozda v vetrovnem vremenu.

Sicer pa zagotavljajo, da se zavedajo velikega pomena mestnih dreves. Prizadevajo si za ohranitev vsakega drevesa v mestu, nenehno pa zasajajo tudi nova. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah vsako leto zasadijo od 300 do 600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadijo pri prenovah ulic, cest in parkirišč ter ob vzpostavitvah novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih. Skupaj so tako zasadili že 40.000 dreves, so navedli.

V Savinjski regiji neurje najbolj prizadelo Laško

V Savinjski regiji je sredino neurje najbolj prizadelo Laško. Kot je za STA danes povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Laško Matjaž Pikl, je močno deževje s točo laško območje zajelo po 22. uri. Najhujše je v krajevni skupnosti Rečica, ki je pod vodo, veliko stranskih cest je neprevoznih, zalite so tudi številne trgovine.

Strokovne službe so po Piklovih besedah že na terenu in popisujejo škodo, ki bo po njegovi oceni kar velika. Štab civilne zaščite pa je že začel s sanacijskimi deli, ki bodo zlasti na cestni infrastrukturi potekala kar nekaj dni, saj so posamezne ceste popolnoma uničene.

Laški gasilci so celo noč pomagali občanom črpati vodo iz zalitih objektov, odstranjevali so tudi podrta drevesa in sanirali številne plazove, ki so se sprožili.

Zaradi neurja je v žalski občini prišlo do povišane motnosti pitne vode, zato je treba vodo do preklica prekuhavati.

Na Prevaljah sredino neurje povzročilo za več kot 300.000 evrov škode

Na Prevaljah je sredino neurje povzročilo za več kot 300.000 evrov škode. Meteorne vode so zalile kotlovnico podružnične osnovne šole v kraju Leše, več kilometrov občinskih cest pa je trenutno neprevoznih, je za STA povedal prevaljski župan Matic Tasič. Trenutno poteka sanacija kar nekaj plazov, ki so se sprožili med neurjem, je dejal.

Po oceni Tasiča bodo za odpravo posledic sredinega neurja, ki je že tretje zapored v zadnjih 14 dneh, potrebovali med med milijon in dva milijona evrov. Dejal je še, da je na Prevaljah klestila tudi toča velikosti lešnika, ki pa je uničila nekaj pridelkov na njivah. Prišlo je tudi do prekinitve oskrbe z električno energijo.

Na cesto Črna na Koroškem-Šentvid pa se je usul zemeljski plaz. Dežurni delavci cestnega podjetja bodo cesto delno sprostili za promet.

Medtem pa v občini Ravne na Koroškem neurje ni povzročilo večjih nevšečnosti, je za STA povedala direktorica ravenske občinske uprave Anita Potočnik Slivnik.

Neurje s točo povzročilo težave tudi v Zasavju

Sredino neurje s točo je povzročilo precej težav tudi v Zasavju, najhujše pa je bilo v hrastniški občini, in sicer v krajih Čeče, Boben in Turje. Tam je bilo ogroženih več hiš zaradi hudournikov, potok Boben pa je ubral novo pot namesto po strugi kar po cesti, je za STA povedal predstavnik Prostovoljnega gasilskega društva Hrastnik Slavko Draksler.

V kraju Marno so gasilci čistili propuste, saj so bile na cestiščih večje količine vode. Aktivirali so štiri gasilske enote oz. 30 gasilcev, je še dejal Draksler.

Medtem pa so trboveljski gasilci odmašili kar nekaj odtočnih jaškov, s protipoplavnimi vrečami so zavarovali en objekt, občanom pa so nudili pomoč pri čiščenju. Na terenu je bilo 13 trboveljskih gasilcev.