Pojasnilo

So za kazniva dejanja krive tudi žrtve? Pravosodna ministrica odgovarja

J.P./STA
24. 7. 2020, 19.16
Posodobljeno: 24. 7. 2020, 19.50
Deli članek:

Pravosodna ministrica Liljana Kozlovič je v odzivu na očitke Inštituta 8. marec poudarila, da ženska oz. katera koli žrtev kaznivega dejanja za to ni sama kriva. Opravičila se je, če je bila njena izjava v odgovoru na poslansko vprašanje glede nasilja v družini, ko je tudi dejala, da si ženske včasih nasilja ne upajo prijaviti, narobe razumljena.

STA
Lilijana Kozlovič

Kozlovičeva je v odgovoru na poslansko vprašanje, ko je že pred nekaj tedni govorila o družinskem nasilju in zlorabah med partnerji, med drugim dejala, da ugotavljajo, "da si ženske včasih ne upajo prijaviti ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo, ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo". Kot je dodala, mislijo, da je treba delovati na teh vzorcih in pripravljajo strategijo, ki naj bi bila narejena najpozneje novembra. "Gre torej za institucionalno delo z žrtvami," je dejala ministrica.

Na izjavo so opozorili v Inštitutu 8. marec, kjer so ocenili, da je ministrica v odgovoru na poslansko vprašanje o pripravi sprememb na tem področju odgovarjala kontradiktorno. Kot je njene besede povzela direktorica Inštituta 8. marec, je ministrica dejala tudi, "da so z določenimi vzorci v bistvu odgovorne za to, kar se dogaja, tudi žrtve".

Ministrica se je v današnji izjavi medijem opravičila, če je to njeno izjavo kdor koli razumel tako, kot da so ženske česa krive. Kot je zatrdila, tega nikoli ni in nikoli ne bo izjavila, še najmanj pri vprašanju posilstva. Pojasnila pa je, da so se v DZ pogovarjali o družinskem nasilju, ko si ga ženske ne upajo prijaviti ali umaknejo prijavo. "Po nepotrebnem. Takoj morajo piskati pomoč," je pozvala.

Po njenem mnenju je izjava v DZ vzeta iz konteksta. Spomnila je, da želijo z ministrstvom za izobraževanje v proces izobraževanja vpeljati pristop do spolne nedotakljivosti, z ministrstvom za delo in varuhom človekovih pravic pa želijo zaustaviti nasilje v družini. "To dokazuje, da je naš namen drugačen od tega, kar se želi danes predstaviti," je poudarila Kozlovičeva.

Pojasnila je nekatere spremembe kazenskega zakonika, ki vključujejo spremembe tudi v poglavju spolne nedotakljivosti.

Kršenje spolne nedotakljivosti je po njeno popolnoma nesprejemljivo. "Gre za izjemno pomembna vprašanja, zato smo na ministrstvu temu posvetili veliko pozornost," je dejala Kozlovičeva.

Na ministrstvu so se po njenih navedbah lotili sprememb kazenskega zakonika in v javno razpravo dali predlog, v katerem predlagane rešitve v poglavju zoper spolno nedotakljivost po njihovih navedbah pomenijo prehod od tradicionalnega modela prisile k modelu soglasja.

Inštitut 8. marec sicer ministrici očita, da redefinicije kaznivega dejanja posilstva še vedno ni.

Kozlovičeva pravi, da so na podlagi empirične študije in državnotožilske prakse zapolnili vse pravne praznine veljavnega kazenskega zakonika.