Mladi krompir se ne skladišči, saj v skladišču ne zdrži dolgo, česar pa pri dobavi krompirja iz južne Evrope in severne Afrike ni mogoče zagotoviti. Paziti pa je treba tudi, da se ne dogajajo goljufije, ko se pod oznako mladi krompir uvaža dozorel zgodnji ali celo pozni krompir.
Na kmetiji Cvetko v Trgovišču pri Veliki Nedelji bodo letos pridelali približno 300 ton krompirja, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. »Čudno leto je. Zaradi epidemije so ljudje s krompirjem zasadili svoje vrtove, zaradi česar je upadlo povpraševanje v trgovinah. Zagodlo pa jo je tudi vreme; najprej je pestila suša, zato smo morali namakati, sledilo je deževje, zaradi česar je začel krompir gniti. Prodaja je slaba, ker so si trgovci za vsak primer, kot pravijo, naredili zaloge. Trgovske police so tako polne poceni 'mladega' krompirja iz Egipta in Turčije, ljudje pa ga kupujejo, ker ne razumejo, da si z mladim krompirjem ne moreš narediti zaloge, torej to, kar kupijo, ni mladi krompir. Mladi krompir ima namreč tanko kožico, ki se z lahkoto strga, medtem ko se zrel krompir lupi, ne zdrži namreč transporta, ki traja mesec dni, prav tako ne skladiščenja. In dokler potrošnik ne bo razumel razlike med mladim in zgodnjim krompirjem, bodo lahko trgovci zavajali z napačnimi informacijami.«
Blabla o samooskrbi
Cvetkovi, ki počasi zmanjšujejo velikost obdelovalnih površin, pri prodaji na srečo niso odvisni od prostega trga, saj imajo že desetletja sklenjene pogodbe s stalnimi kupci, kot so bolnišnice, šole, podjetja, gostilne. »Če ne bi bilo tako, bi se zdaj znašli v resni stiski v družbi z ostalimi pridelovalci, ki ne najdejo kupca. Kajti rok trajanja mladega krompirja je precej kratek; ko zamudiš čas za prodajo, ga lahko samo še zavržeš.«
Da v pridelavi krompirja v Sloveniji nekaj ni v redu, dokazuje tudi kmetija Meznarič v Stojncih v občini Markovci, kjer so še pred dvema letoma s krompirjem zasadili pet hektarjev njiv, danes pa obdelujejo samo še slab hektar. »Država je znova pokazala popolno pomanjkanje spoštovanja do kmeta in njegovega dela. V imenu evropskega prostega trga se mirno uvaža iz tujine slabša in napačno deklarirana roba, domača pa ostaja neprodana. Včasih je bil mladi krompir označen kot vrtnina, zdaj je samo še poljščina, pri čemer mu je tudi padla vrednost. Sam sem se za mladi krompir navdušil na Nizozemskem, nato pa ga kmalu začel tudi pridelovati; spomnim se, da so na oglede prihajali celo z inštitutov. Zdaj pa počasi obupujem in zmanjšujem pridelavo, nekoliko smo se preusmerili, krompir zapakiramo in dostavimo šolam, tisto malo, kar ostane, prodamo tu okrog. Hvala bogu, da smo se tako odločili, sicer bi se zdaj ubadali s presežki. S krompirjem v Sloveniji nismo niti 50-odstotno samooskrbni, s takim odnosom se bo ta stopnja le še zmanjševala. Dokaz več, da je povečanje prehranske samooskrbe, ki so je polna usta politikov, en sam velik blabla,« je razočaran Milan Meznarič.
Zakonodaja ne pozna razlike
Razliko med domačim in uvoženim mladim krompirjem pojasnjuje Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. »Na slovenskem tržišču je že kmalu po novem letu na voljo tudi mladi ali novi krompir iz toplejših krajev, maja pa že tudi domač mladi krompir. Tuji pridelovalci zaradi zgodnejše saditve, ki jo omogočajo vremenske razmere, zlahka dosežejo bogat pridelek, ki je tudi do štirikrat večji od pridelka domačega mladega ali zgodnjega krompirja. Uvoženi krompir po svoji tehnološki zrelosti ni mladi krompir in je zato lahko mnogo cenejši, poleg tega pa njegova kakovost ne dosega kakovosti domačega zgodnjega krompirja. Naša zakonodaja ne loči med enim in drugim, zato na trgu nastaja zmeda, saj lahko kupci pod znamko mladega krompirja kupijo popolnoma dozorel krompir, to pa pomeni zavajanje potrošnika.«
Da bi trgovci krompir smeli označiti kot mladega, bi moral ta izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev, med drugim, da je bil izkopan, preden je popolnoma dozorel, zaradi česar ima tanko kožico, ki jo je mogoče z lahkoto odstraniti. Njegovi gomolji so drobnejši od zrelega krompirja, ki ima debelejšo kožico.
