Večina nasprotuje hitrim spremembam medijske zakonodaje

Dobronamerne spremembe ali poskus prevzema medijev

Si.R.
19. 7. 2020, 07.40
Posodobljeno: 19. 7. 2020, 07.46
Deli članek:

Ministrstvo za kulturo je pretekli teden dalo v javno razpravo predloge novel zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, zakona o medijih, zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Predlog bi prinesel velike spremembe in povzročil pogrom nekaterih medijev. Zato smo vas ta teden spraševali, kaj o tem menite vi.

Bobo
Opozicija je zaradi napovedanih sprememb medijske zakonodaje ostra.

Ali podpirate omenjene spremembe medijske zakonodaje? Podpiram, ker menim, da se mora medijska krajina bolj uravnotežiti. – 46,8 %

Ne podpiram, ker menim, da gre za poskus prevzema medijev s strani SDS. – 52,2 %

Vseeno mi je. – 1 %

Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja RTV-prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z državnega zbora prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.

In kako bi bilo to videti v praksi?

Operater bi moral za vsakega naročnika državi plačati 3,50 evra, kar bi skupaj naneslo 40 milijonov evrov na leto, to pa bi najverjetneje z dodatkom na položnici plačali državljani. Tako bi se v skladu za televizijsko produkcijo zbralo okoli 25 milijonov evrov, ki bi jih razdelil minister za kulturo. Strokovnjaki opozarjajo, da so merila tako nizka, da bi jih izpolnila predvsem strankarska televizija Nova24TV, kar je sporno predvsem zato, ker so med delničarji televizije in v upravnem odboru tudi vplivni člani SDS Janez Janša, Anže Logar, Alenka Jeraj, Andrej Šircelj, Aleš Hojs, Eva Irgl , Branko Grims, Franc Breznik ter še mnogi drugi.

Sindikat proti

Sindikat novinarjev Slovenije nasprotuje predlogom sprememb novel medijskih zakonov, saj so po njihovi oceni »usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga«. Nasprotujejo slabitvi financiranja javne službe, ohlapnejšemu nadzoru in politično arbitrarni delitvi državnih pomoči ter krepitvi vloge oblasti v javnih medijih.

Nasprotujejo tudi prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe Radiotelevizije Slovenija. Svarijo, da bi sprejem nove medijske politike korenito spremenil medijski trg in prostor, učinki predlaganih posegov pa bi bili katastrofalni za izvajanje javnega interesa.

Iz vrst koalicije je bilo slišati predvsem dejstvo, da pripravljen predlog sploh ni bil koalicijsko usklajen, da sploh niso dojeli, da je pripravljen do te mere, da gre v javno obravnavo, pozivali pa so tudi k podaljšanju javne obravnave zakona. To so sicer tudi dosegli, ta se je podaljšala do konca avgusta.

Opozicija pa je zaradi napovedanih sprememb medijske zakonodaje ostra. Po oceni LMŠ gre za neposreden poseg, napad na neodvisnost javnega radia in televizije ter STA s strani SDS, z jasnim ciljem oslabiti javne medije in si jih podrediti z določanjem, o čem smejo oziroma ne smejo poročati. Prav tako želijo del javnih sredstev, ki se namenjajo javnim medijem, preusmeriti v zasebne kroge z madžarskim kapitalom, ki so blizu SDS, je ocenil vodja poslancev LMŠ Brane Golubović. Koordinator Levice Luka Mesec ugotavlja, da se vlada namesto, da bi državo pripravila na drugi val okužb, ukvarja s prevzemanjem medijev. V tej zakonodaji namreč po njegovih besedah »ne gre za nič drugega kot za golo prevzemanje medijev«. V SD opozarjajo, da »to ni nek privatni projekt, zasebno podjetje, ampak servis, ki ga vsi nujno potrebujemo«. Najbolj so skeptični do prerazporeditve prispevka za financiranje RTVS, enako v SAB.

Negativni odzivi tudi po Evropi

Ob spreminjanje medijske zakonodaje se je obregnila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je pozvala slovensko vlado, naj zagotovi dovolj časa za poglobljeno javno razpravo o predlogih novel medijskih zakonov. Predlagane spremembe so namreč zelo obsežne, je tvitnila.

K ustrezni proceduri sprememb je predsednika vlade pozval tudi direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran. Izpostavil je, da RTVS, podobno kot javni mediji po vsej Evropi, potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti. Opozorilom in pozivom Evropske radiodifuzne zveze so se pridružili tudi v Evropski zvezi novinarjev in Medijski organizaciji Jugovzhodne Evrope.