Najpogostejša je, kot kaže, prisotnost salmonele, bakterijske okužbe, ki povzroča drisko, bolečine v trebuhu, bruhanje ter povišano telesno temperaturo. Z njo se pogosteje okužimo poleti, največ prek jajc in drugih živil živalskega izvora, kot so perutnina, govedina, ribe in mlečni izdelki. Težave pri večini okuženih ljudi minejo v nekaj neprijetnih dneh, če bakterija preide v kri in naprej v notranje organe, pa je nujno takojšnje ukrepanje.
Največ salmonele v piščančjem mesu
Konec aprila so salmonelo odkrili v Sparovih piščančjih krilih v marinadi, Mercatorjevih ražnjičih, pa tudi v nabodalih in mariniranih piščančjih krilih po manjših trgovinah. Sredi maja je bila salmonela prisotna v Pivkinih mini piščančjih filejih, ki so jih prodajali v Eurospinu in Mercatorju, konec maja pa v Lidlovem mletem mešanem mesu, pikantnih nabodalcih Perutnine Ptuj, ki so jih potrošniki dobili na policah Spara in Mercatorja, medtem ko so bili s salmonelo okuženi Panvitini čevapčiči naprodaj v Lidlu in Mesnih centrih Ave. Prve dni junija so vsebovala bakterijo salmonele začinjena piščančja krila iz Panvite, piščančja stegna BBQ iz Perutnine Ptuj, v nekaj Mercatorjih mešano mleto meso, v E. Leclercu pa tudi začinjeno piščančje meso. Kot navajajo na upravi za varno hrano, je večini okuženega mesa in mesnih izdelkov zdaj rok trajanja sicer že potekel, vendar informacije o neskladnih rezultatih objavljajo za primer, da so ljudje izdelek morda zamrznili. V takem primeru potrošnikom svetujejo, naj živila ne zaužijejo, ampak ga zavržejo oziroma vrnejo na mesto nakupa.
Vse več okužb z listerijo
Poleg salmonele inšpektorji v mesu in mesnih izdelkih odkrijejo tudi druge škodljive bakterije. Vzrok nevarne črevesne okužbe je lahko bakterija E. coli, ki jo je treba odpraviti z antibiotiki. Našli so jo v Eurospinovi kmečki suhi klobasi.Poleg tega nikakor ne gre podcenjevati bakterije listerije, ki povzroča listeriozo, s katero se ljudje večinoma okužijo s hrano. Čeprav je število obolelih zaradi okužbe z listerijo majhno, pa je listerioza eden vodilnih vzrokov smrti v primerjavi z drugimi okužbami in zastrupitvami z živili. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje namreč v Evropi od začetka novega tisočletja v številnih državah, predvsem v Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji ter na Danskem, Madžarskem in Švedskem, opažajo vse več okužb z listerijo. Čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da je dejansko število obolelih bistveno večje, je bilo v Sloveniji od leta 2005 do 2014 prijavljenih 80 primerov listerioze, umrlo pa je 18 obolelih. Laboratorijske preiskave so od marca do junija letos prisotnost listerije zasledile v domači suhi klobasi MIM mesarstva, ki je bila naprodaj v Lidlu, v pršutu Pršutarne s Krasa z blagovno znamko Naše nam paše, ki so ga ponujali trije trgovci (Lidl, Jager in Celjske mesnine), pa tudi v dimljenem lososu podjetja Rival trade.V Lidlovem fileju tune, na primer, so našli tudi visoko vsebnost histamina, ki povzroča različne zdravstvene težave, predvsem črevesne in alergijske.
V hrani tudi steklo in kovine
Nadzor hrane pa pokaže prisotnost tudi številnih drugih snovi, ki bi ljudem lahko povzročile težave in poškodbe. Tako so maja v Sparovih trgovinah v posebni klobasi Mesnin Štajerske odkrili nedeklarirane jajčne beljakovine, ki so lahko vzrok alergijske reakcije. Kar nekaj je primerov, ko v hrani najdejo celo koščke gume, stekla, kovin ali drugih predmetov. V trgovskih verigah E. Leclerc in Lidl so tako marca prodajali sadne jogurte in skute s sadjem, v katerih so bili poleg sadja koščki mehke gume črne barve. V začetku leta je britanski dobavitelj v Slovenijo pripeljal granole z mandlji, v katerih so bili koščki stekla. Pred kratkim je bila zaradi vsebnosti kovinskih delcev s trga odpoklicana serija belgijskih čokoladnih pralinejev, koščke kovin pa so našli tudi v ovčjem siru Savak tulum peyniri. V lignjih posrednika Happy Day je bila ugotovljena presežena mejna vrednost rakotvornega kadmija, v žele bombonih Jelly mini cups podjetja Wenlan pa karagenan, ki je lahko nevaren zaradi možnosti zadušitve.
