Kvaziodstop

Pravljica iz kraljestva Trstenjakove o »nepreklicnem« odstopu

Mihael Korsika
13. 7. 2020, 19.30
Posodobljeno: 13. 7. 2020, 20.27
Deli članek:

Iz kronologije, povezane z domnevno nepreklicnim odstopom notranjega ministra Aleša Hojsa, je jasno razvidno, da gre za prodajanje buč, čeprav se čas kislih kumaric ni še niti začel. Pojasnila predsednika vlade Janeza Janše in ministra Hojsa kažejo, da premier očitno deli mnenje s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem, da je »narod glup«.

STA
Avtorja pravljice o odstopu sta premier Janez Janša in notranji minister Aleš Hojs.

Najboljši pripomoček za razblinjanje dvomov glede pomena posameznih besed maternega jezika je Slovar slovenskega knjižnega jezika: »nèpreklícen -cna -o prid. (ȅ-ī) – ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna«, je zapisano v slovarju.

Slovenija ni normalna demokratična država, je v preteklosti iz opozicijskih klopi večkrat bentil aktualni predsednik vlade in SDS Janez Janša. In ima še kako prav. V normalni demokraciji pač nepreklicni odstop pomeni nepovratno dejanje.

Dogajanje okoli »nepreklicnega« odstopa notranjega ministra Aleša Hojsa (SDS) bolj spominja na pravljico iz hiše na Trstenjakovi ulici v Ljubljani, kjer domuje sedež SDS. Pri poslušanju pravljic namreč najmlajši otroci nekritično, kot dejstvo sprejmejo na primer navedbo, da sloni letijo.

Policija si drzne preiskovati ministra

Po desetih dneh pravljice o odstopu smo tako državljani izvedeli, da Janša naj sploh ne bi sprejel odstopa, čeprav naj bi Hojs to storil nepreklicno. Po petkovih pojasnilih notranjega ministra je 30. junija premierju dal v roke pisno nepreklicno izjavo v zaprti kuverti in mu tudi povedal, kaj v njej piše. Edini odgovor premierja je bil po besedah Hojsa »dobro«, iz česar naj bi ta celo napačno sklepal, da je njegov odstop sprejel. Prav tako v petek je Janša dejal, da kuverte še ni odprl.

Tako kot vsaka pravljica pa ima tudi ta v resničnem življenju preveč lukenj. Prva je prav gotovo ta, da je bila to edina komunikacija glede odstopa med Janšo in Hojsom, ki sta oba člana SDS. Ta zgodba tudi ne bi bila pravljica, če bi premier na dan, ko je v roku dobil Hojsovo pismo, pojasnil, da je Hojsa pozval, naj o odstopu še enkrat premisli. Za javnost je bil namreč odstop ministra dejstvo, o katerem pa je javnost začela dvomiti, ko je potekel rok, v katerem bi moral Janša državni zbor obvestiti o odstopu. 
Eden izmed osnovnih postulatov demokratične družbe je nadzor državnega zbora kot zakonodajne veje oblasti nad delom vlade kot izvršilne veje oblasti. Poslovnik državnega zbora predstavlja nekakšno malo ustavo in zapoveduje: »Predsednik vlade o odstopu ministra pisno obvesti predsednika državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne izjave ministra, da odstopa.«
Kako lahko državni zbor sploh preveri, ali je omenjeni rok spoštovan, če minister pismo z odstopom izroči premierju v roke? Ne more. To lahko naredi le v primeru, če odstopno izjavo pošlje v kabinet predsednika vlade, kjer zabeležijo datum prejema pošte. Kvaziodstop Hojsa je po navedbah slednjega posledica globoke države in »udbomafije« v vrstah policije, ki se je drznila preiskovati vlogo gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška pri domnevnih nepravilnostih nabave zaščitne opreme. 

Globoka država in osebna odgovornost

V sfero globoke države je s strani premierja demagoško in populistično potisnjen vsak posameznik, ki ne deli njegove vizije Slovenija 3.0. Medijski portal madžarskega kapitala je zaradi opozoril o uporabi aplikacije za sledenje okuženim z novim koronavirusom kot polnopravno članico globoke države označil tudi informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Slednja je namreč izpostavila, da mora biti uporaba aplikacije prostovoljna. Pri tem se Prelesnikova sklicuje na smernice Evropske unije, na katero ima očitno slovenska globoka država velik vpliv.

Del globoke države je seveda tudi tožilstvo, ki samoiniciativno ne preganja protivladnih protestnikov, ki so v preteklosti na shodih nosili napise »Smrt janšizmu«. Predsednik SDS in vlade je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi zagrozil, da bo odgovoren za stopnjevanje spodbujanja k nasilju. Posledice zaradi »nesankcioniranih in uresničenih javnih groženj z nasiljem in smrtjo« pa bo nosila tudi predsednica državnotožilskega sveta, smo od Janše izvedeli v soboto.

Vsi na javnih in drugih funkcijah so tako po sicer po pravilnih navedbah premierja odgovorni za svoja ravnanja in neravnanja, medtem ko predsednik vlade, ki predstavlja vrh izvršilne veje oblasti, očitno ni odgovoren za nič.

V času prve njegove vlade tako na primer kot premier ni vedel ničesar in se ni ukvarjal z največjim orožarskim poslom v državi, v zadnjih štirih mesecih aktualne vlade pa ni vedel popolnoma nič o postopkih nabave zaščitne opreme in klicih njegovih političnih prijateljev in simpatizerjev na zavod za blagovne rezerve. Je torej edina vloga slovenskega predsednika vlade, da opozarja na fantazijsko globoko državo in se treplja po prsih za dosežke vlade, medtem ko za domnevne nepravilnosti njegove vladne ekipe ni niti objektivno odgovoren?

Glede zaprtega pisma notranjega ministra, v katerem naj bi podal svoj »nepreklicni« odstop, sicer obstaja možnost, da premier zaradi razpredenih lovk globoke države ne zaupa več niti svojim najbližjim sodelavcem. Janševe težave pri sprejemanju sodne pošte, kadar je sam preganjan, so javno znane, zato se morda boji, da mu želi globoka država prek notranjega ministra izročiti nov poziv k udeležbi na kakšni izmed sodnih obravnav.