Še ima čas

Janša je Hojsa prosil, "naj o odstopu še enkrat premisli"

B.K./STA
10. 7. 2020, 19.50
Posodobljeno: 11. 7. 2020, 07.51
Deli članek:

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je prejšnji teden nepreklicno odstopil zaradi policijskih preiskav glede nabave zaščitne opreme. A njegova odstopna izjava ni prišla do Državneg zbora. Zdaj je premier priznal, da je ministra pozval k premisleku.

Bobo
Janez Janša danes na Otočcu.

"Rekel sem mu, da ga prosim, naj počaka s to odločitvijo, dokler ne bo nove rešitve. In naj še enkrat premisli, čeprav je takrat rekel, da si ne bo premislil," je za Televizijo Slovenija povedal premier Janez Janša. "Smo v položaju, ko nujno potrebujemo ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan. Če si gospod Hojs ne bo premislil, bom to kuverto odprl, ampak takrat, ko bom imel novega človeka za to mesto," je v pogovoru ob zaključku slovensko-hrvaškega vrha na Otočcu pojasni Janša.

Bobo
Aleš Hojs je bil danes prav tako prisoten na srečanju Janša - Plenkovič na otočcu.

Janša je ob tem zatrdil, da je odstopno izjavo s strani Hojsa sicer prejel, a da je nato ni poslal v Državni zbor. Na vprašanje o poročanju, da je odstop že sprejel, je Janša danes dejal: "To ste vi poročali, dvomim, da imate kako mojo izjavo, v kateri sem to rekel." Hojs je sicer 30. junija na novinarski konferenci dejal, da "kar se tiče mojega odstopa, sem o njem 15 minut pred to novinarsko konferenco obvestil predsednika vlade, predsednik vlade je sprejel moj nepreklicni odstop". O tem, da krši poslovnik DZ, pa je Janša dejal, da "ni problema z DZ, roki bodo začeli teči, ko bo kuverta odprta, če bo".

Po poslovniku državnega zbora bi moral namreč premier o ministrovem odstopu predsednika DZ obvestiti najpozneje v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave ministra. Hojsova odstopna izjava je bila datirana na 30. junij, DZ pa obvestila premierja o Hojsovem odstopu v poslovniškem roku ni prejel.

Hojs je bil o vprašanjih glede nadaljnjega ministrovanja v zadnjih dneh redkobeseden, na vprašanja novinarjev v zvezi z odstopom pa je odgovarjal, da je situacija v rokah premierja Janše.

Razpravljala samo o virusu

Janša je v pogovoru za Televizijo Slovenija spregovoril še o drugih aktualnih temah. Pogovor je potekal na Otočcu, kjer se je premier danes srečal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Po srečanju sta povedala, da sta pogovore posvetila le skupnim naporom za zajezitev širjenja novega koronavirusa in da se drugih tem, npr. vprašanja uveljavitve arbitražne razsodbe o meji med državama, nista dotaknila. 

Janša je dejal, da je glede tega vprašanja realist. Državi bosta po njegovem mnenju lahko naredili korak naprej, ko bo imela Hrvaška približno na mizi načrt za rešitev vprašanja meje z drugimi sosedami. "Do takrat se je treba truditi, da to ne bi povzročalo novih konfliktov in mogoče uporabiti ta čas za to, da se nekaj pametnih ljudi usede skupaj in poišče, znotraj situacije, kakršna je, še kakšen dodaten manevrski prostor v korist Sloveniji," je pristavil. 

Na vprašanje, ali soglasje Sloveniji k vstopu Hrvaške v mehanizem ERM II, čakalnico za prevzem evra, pomeni, da Slovenija ne bo ovirala južne sosede na tej poti, je Janša odgovoril, da je iz nedavne zgodovine razvidno, kako glasno kričanje o tem, kako se bo blokiralo sosednjo državo in kaj vse se bo vse naredilo, nikoli ne prinese koristi. 

Slovenija je po njegovih besedah odgovorna članica EU in bo zahtevala enake kriterije za vse. Za vstop v evrsko območje so jasna pravila in ko jih članica EU izpolni, lahko prevzame evro oz. je večina to celo dolžna storiti. Janša meni, da sta tako hrvaški vstop v schengensko območje, ko bo država izpolnila tehnične pogoje, kot njen prevzem evra v interesu Slovenije. 

"Manjši," 13 milijonov evrov vredni popravki

Glede predlogov sprememb medijske zakonodaje, ki jih je ministrstvo za kulturo poslalo v zgolj nekajdnevno javno obravnavo, pa je Janša ocenil, da "gre za manjše spremembe". Ob noveli zakona o RTV Slovenija "gre za nekatere stvari, ki bi morale biti že zdavnaj narejene," je dodal, pri čemer je izpostavil izločitev oddajnikov in zvez od RTVS v družbo v državni lasti. "Infrastruktura je po vseh evropskih normah nekaj, kar mora biti dostopno za vse in ločeno od tistega, ki nudi storitve. Ne vem, zakaj se je s tem toliko časa čakalo," je navedel. 

"Kar se tiče racionalizacije poslovanja, pa mislim, da imate slabo vodstvo. Bo pa od vodstva odvisno, kako z nekoliko manjšimi sredstvi zagotoviti enak obseg programa," je navedel o predlaganih rešitvah, ki bi nacionalni RTV vzele več kot 13 milijonov evrov prihodkov. In dodal je, da ga ne bo nihče ne bo prepričal, da institucija z več kot 100 milijoni proračunskih sredstev "nima nekih rezerv".