Na Krasu, streljaj od prelepega Štanjela, je mala vasica Hruševica, sestavlja jo nekaj značilnih kamnitih kraških hiš, ki kažejo znake večdesetletnega boja z burjo, nekaj novih hiš, ki so jih večinoma postavili prišleki, ki v tej prekrasni pokrajini iščejo svoj mir, legendarna turistična kmetija Grča in novi ekohotel St. Daniel. Na videz vsi skupaj živijo v sožitju, a kot bo pokazala zgodba, so razmere v tem idiličnem zaselku vse prej kot mirne. Na nas so se obrnili člani rodbine Ciak, ki v tej vasici prebiva več stoletij. Res je, da tega priimka danes ne nosi nihče več, a hiši, v kateri so prebivali, domačini še danes pravijo pri Ciakovih. V vasi, predvsem pa okolici so imeli med drugim osem zemljiških parcel. Za nekatere so skrbeli bolj, za druge manj, nekatere so prepustili v uporabo drugim. Kot nam pove Savina Grošičar, potomka Antona Ciaka, zadnjega, ki je nosil ta priimek, je res, da zapuščinskega postopka nikoli niso izvedli, a so vsi v vasi vedno vedeli, da gre za »Ciakova« zemljišča.

20200526_130136
Žiga Kariž
Dovozna pot do hotela poteka čez eno od spornih parcel.

Iskanje dedičev

Ker Stanislav Gaspari trdi, da zapis v zemljiški knjigi iz 19. stoletja priča o tem, da je njegova rodbina resnična lastnica zemljišč, smo slednje želeli preveriti pri Borutu Holcmanu, profesorju na mariborski pravni fakulteti. Povedal nam je, da se zgolj iz zapisanega ne da sklepati o dejanskem stanju in da bi si bilo treba poleg zapisa v zemljiško knjigo ogledati tudi listine, ki bi morale biti ob tem priložene.

Konec leta 2017, tik pred božičem, pa je Grošičarjeva prejela telefonski klic gospe Ivice Ukmar, ki se je predstavila kot skrbnica zapuščine po Antonu Ciaku; povedala je, da išče dediče pokojnega Antona Ciaka, in Savino spraševala, ali je v sorodu z njim. »Tak pogovor se mi je zdel neumesten. Klic je prišel v soboto popoldne, nisem vedela, ne kdo je ne kaj je. Človek bi v uradnih postopkih pričakoval, da mu kdo pošlje uradni dopis ali uradni poziv na pogovor,« nam pove gospa Savina. Enak klic je prejel njen brat Adrijan, ki ga prav tako ni vzel povsem resno. Savina pravi, da se je z gospo Ukmar dogovarjala tudi o srečanju, na katerem se bi gospa lahko izkazala kot dedinja omenjenega premoženja. A se nikoli niso srečali.

Dedičev ni

Ivica Ukmar je namreč sodišču sporočila, da živih dedičev po Antonu Ciaku ni našla. Glede na zakon bi moralo sodišče v takem primeru na oglasno desko dati oklic, da se iščejo dediči, in če se nihče ne oglasi, premoženje preide v last države. A ne v primeru zapuščine Antona Ciaka. Tu v zgodbo vstopi gospod Stanislav Gaspari, čigar predniki so imeli v 19. stoletju na omenjenih zemljiščih vpisano hipoteko. V zemljiški knjigi, ki so jo vodili v času Avstro-Ogrske, je na listih C in B vpisana »anotacija dražbe v korist Emila Gasparija«, prednika Stanislava Gasparija. Ali tak vpis pomeni prenos lastništva, ni jasno. A dejstvo je, da v zemljiški knjigi prenos lastništva ni bil zaveden in da je bila hipoteka leta 1955, v času Jugoslavije, izbrisana. Stanislav Gaspari pa se ni odločil dokazovati, da je pravni lastnik omenjenih zemljišč, ampak je zoper Ivico Ukmar, skrbnico dediščine, vložil tožbo na priposestvovanje in gospa Ukmar mu je tožbeni zahtevek tudi v celoti priznala. In še preden so Savina Grošičar in njeni sorodniki lahko rekli »zapuščina«, je bil v zemljiško knjigo kot lastnik zemljišč vpisan Stanislav Gaspari. Gospo Ukmar je sodišče kasneje razrešilo kot skrbnico dediščine z razlogom, da ni ravnala v korist dedičev. Država je tu sicer imela v mislih sebe, a sporočilo sodišču je bilo jasno: postopek bi se moral voditi drugače.

20200526_124331
Žiga Kariž
Ob vinogradu, ki ga želi Stanislav Gaspari odstraniti.

Širše razsežnosti

Kdorkoli se je v Sloveniji spustil v sodne postopke, ve, da so dolgotrajni. A začuda ne v tem primeru. Sodišče je Ivico Ukmar pooblastilo 30. oktobra 2017, Stanislav Gaspari pa je bil v zemljiško knjigo kot lastnik vpisan že 28. februarja 2018, torej le štiri mesece po tem, ko je gospa Ukmar začela iskati dediče, in dva meseca po tem, ko je govorila s potomci Antona Ciaka. Zgodbi pa da popolnoma novo dimenzijo dejstvo, da je Stanislav Gaspari eno od parcel že naslednji dan, ko je vpis v zemljiško knjigo postal pravnomočen, prodal naprej, podjetju Art nepremičnine. Zakaj gre za pomemben podatek? Ker je bilo podjetje Art nepremičnine že na začetku tisto, ki je sprožilo postopek iskanja dedičev po pokojnem Antonu Ciaku, in ker je podjetje lastnik hotela St. Daniel, ki omenjeno parcelo potrebuje za ureditev dovozne poti, poleg tega pa neposredno meji na več zemljišč, ki so bila predmet zapuščinskega postopka.  

20200526_110338
Žiga Kariž
Izpis iz zemljiške knjige, ki kot lastnike navaja družino Ciak, ki je kasneje prevzela priimek Hočevar.

Čudna pot pravice

Dediči Antona Ciaka so se po tem, ko so se zavedeli, kaj se jim je zgodilo, obrnili na odvetnike, njihov boj pa je bil na začetku neuspešen. Ko vpis v zemljiško knjigo postane pravnomočen, pritožbe več niso mogoče, in vse pobude, ki so jih sodišču podali za odpravo krivic, so zavrnili. A vztrajnost odvetnikov bo, kot kaže, le obrodila sadove. Po temeljitem proučevanju dokumentov se je namreč izkazalo, da je sodišče iskalo dediče po napačnem Antonu Ciaku. Anton Ciak je namreč imel sina, ki mu je bilo, kot je bil včasih običaj, prav tako ime Anton. Podjetje Art nepremičnine je tako sprožilo iskanje dedičev po napačni osebi. To je odvetnikom omogočilo sprožitev novega postopka. A v tem primeru sodišče v Sežani ni bilo tako ažurno kot leta 2018. Sodnik je najprej novo tožbo zavrgel, a jo je po odločitvi višjega sodišča v Kopru moral vzeti v obravnavo. Dokumenti so po več mesecev ležali v njegovem predalu, na koncu, po skoraj dveh letih prošenj in urgenc s strani odvetnikov, pa ni razpisal obravnave, ampak mediacijo med dediči Antona Ciaka, Stanislavom Gasparijem in podjetjem Art nepremičnine.

Ozadja

Stanislav Gaspari je po tem, ko je bil vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, pregnal dotedanje uporabnike zemljišč, enemu od njih je celo naročil, naj odstrani vinograd, ki je na tem zemljišču desetletja. Nenavadno je, da je sodišče Gaspariju dovolilo priposestvovanje, ko pa je vsaj na določenih zemljiščih vidno, da so jih obdelovali drugi. Na eni od manjših parcel je celo garaža, v kateri je avto pokojne uporabnice, ključe garaže pa ima Ivo Grča, lastnik agroturizma Grča, ki je za parcelo skrbel. Sami smo se sprehodili po vasici in spraševali vaščane, čigava so zemljišča, ter od vseh dobili odgovor, da je to vedno bilo »Ciakovo«.

Škodljivo pisanje

20200526_110158
Žiga Kariž
Posestni list, ki dokazuje, da so bila zemljišča v posesti sorodnikov Savine Grošičar.

Ivico Ukmar smo poklicali in jo povprašali, kako se je lahko zgodil tak zaplet. Najprej nam je odgovorila, da je strašansko vesela, da smo jo poklicali, in da nam bo pokazala dokumente, ki bodo dokazali, da so potomci Antona Ciaka tisti, ki jih vodi pohlep, in delajo vse, da bi oškodovali Stanislava Gasparija, ki naj bi imel zemljišča v posesti že desetletja. Z njo smo se dogovorili, da nam dokumente tudi pokaže, a je naše srečanje odpovedala z SMS-sporočilom, v katerem je zapisala: »Naš dogovorjeni sestanek odpovedujem, ker je sodišče pozvalo stranke na mediacijo, zaradi mirne rešitve zadeve. Do zaključka postopka ne morem in ni primerno dajati izjav. To je v tem trenutku neobjektivno in celo zelo škodljivo za vse vpletene v postopek.« Temu sporočilu je sledilo še eno, naslovljeno na urednika, v katerem ga gospa Ukmar opozarja, da bo naše pisanje škodljivo in nekorektno. Ob tem je treba poudariti, da gospa Ukmar ni stranka v postopku mediacije, je pa zoper njo podana kazenska ovadba. Da so dediči Antona Ciaka tisti, ki izkrivljajo resnico, trdi tudi odvetnica Stanislava Gasparija, ki sicer zaradi zaupnega odnosa med klientom in odvetnikom ni želela ničesar komentirati, nas je pa usmerila na zemljiško knjigo, iz katere naj bi bilo vse razvidno.

Mediacija

Zakaj se je sodišče v Sežani, ki velja za manj obremenjeno sodišče v Sloveniji, odločilo po skoraj dveh letih odlašanja namesto obravnave, na kateri bi ugotovili dejansko stanje, razpisati mediacijo, ni jasno. A Savina Grošičar meni, da mediacija ni potrebna, in želi le, da sodišče potrdi tisto, kar vedo vaščani Hruševice: da so zemljišča še vedno Ciakova.