Parlamentarna preiskovalna komisija o otroški kardiologiji je obsežno, 150 strani dolgo vmesno poročilo, ki prinaša 33 zaključnih skupnih ugotovitev, sprejela 24. marca letos. Komisija nekdanji zdravstveni ministrici Milojki Kolar Celarc in državni sekretarki v času njenega ministrovanja Ani Medved kot tedanjima pristojnima nosilkama javnih funkcij očita objektivno politično odgovornost.

Ana Medved
Bobo
Ana Medved

Poročilo v zvezi s Kolar Celarčevo navaja, da je ta s poseganjem v kadrovsko politiko Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana povzročila škodo tako UKC kot tudi Nacionalnemu inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB) in državnemu proračunu. S predlogi za ustanovitev NIOSB in kasneje z (ne)izpeljavo tega projekta je po ugotovitvah komisije proračun oškodovala za okoli 500.000 evrov.

V primeru Medvedove preiskovalna komisija opozarja, da je ta s tem, ko je po navodilih ministrice ali mimo njih, ne da bi ji nasprotovala, prav tako vplivala na kadrovsko politiko UKC ter s tem povzročila škodo UKC, NIOSB in državnemu proračunu. Medvedova je po ugotovitvah komisije vodilnim predlagala imena strokovnih oseb oziroma zdravnikov, s katerimi naj se sklene ali prekine delovno razmerje.

Simon Vrhunec
Bobo
Simon Vrhunec

Za Simona Vrhunca kot tedanjega generalnega direktorja UKC in s tem odgovorno osebo vmesno poročilo naznanja sume kaznivih dejanj. S podpisom avtorske pogodbe, ki sta jo sklenila UKC in izraelski kirurg David Mishaly, je po navedbah komisije Vrhunec zlorabil uradni položaj ali uradne pravice ter omogočil nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, zaradi katere je nastala premoženjska škoda.

Ignorirali opozorila

Komisija tudi ugotavlja, da predstojniki pediatrične in kirurške klinike ter vodstvo ljubljanskega UKC, tako generalni direktor kot strokovni direktorji, skozi vsa leta niso uspeli, da bi strokovno in upravno odgovorili na opozorila zdravnikov. Opozorila so namreč po navedbah komisije naletela na ignoranco ali 'slamnate' sklepe razširjenih strokovnih kolegijev, ki so bili le črka na papirju.

Dopise z opozorili o strokovno škodljivih odklonih v programu otroške kardiologije v ljubljanskem UKC so kardiologi in intenzivisti naslovili tudi na Zdravniško zbornico Slovenije, ministrstvo za zdravje, Komisijo za preprečevanje korupcije in komisijo za medicinsko etična vprašanja pri ministrstvu, ter tudi v teh primerih ostali brez pravega odziva, poudarja parlamentarna komisija.

Po njeni oceni je zato nemogoče popolno krivdo za dolgoletno neuspešno reševanje težav programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami naprtiti zdravnikom, ki so sodelovali v programu. Sicer je komisija DZ predlagala sklep, s katerim bi ji ta naložil, naj vmesno poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu.

Sicer je parlamentarna preiskovalna komisija želela ugotoviti, kdo je politično odgovoren za težave otroške kardiologije v ljubljanskem UKC, pri čemer jo je zanimalo obdobje 2007-2018. Prve priče so pred komisijo stopile 13. junija lani, med njimi pa je bili tudi zdajšnji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je ministrstvo vodil tudi v obdobju 2012-2013. Odgovornost je pripisal predvsem stroki v kliničnem centru.

O vmesnem poročilu bo DZ glasoval ob koncu današnjega zasedanja.