Vlada v okviru Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 vzpostavlja delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni z namenom preprečevanja širjenja okužb. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Ti si jo bodo morali obvezno namestiti. Kazen za neupoštevanje zakona bo od 200 do 600 evrov.

V Nemčiji je decentralizirano aplikacijo, ki omogoča popolno anonimnost, naložilo že 15 milijonov ljudi. V Franciji na drugi strani je uspeh precej slabši, saj si je aplikacijo naložilo le okoli 2 milijona ljudi. Nekdanji nemški informacijski pooblaščenec Peter Schaar vzrok pripisuje prav dejstvu, da je v Franciji aplikacija centralizirana, kar pomeni, da se vsi podatki hranijo na enem mestu in takšna hramba posledično ne omogoča popolne anonimnosti. 

A Informacijski pooblaščenec poslance opozarja na sporno določbo 24. člena, »ki jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko nedoločen nabor organov za namen nadzora nad upoštevanjem karantene od nedoločenega nabora virov podatkov, to je različnih ponudnikov s področja elektronskih komunikacij, pridobiva nedoločen nabor identifikacijskih podatkov in podatkov o lokaciji te osebe, to je o lokaciji njenega telefona ali druge naprave«. »Tako nedopustno niža standarde za pridobivanje podatka o lokaciji posameznika, celo pod standard, ki velja za pridobivanje enakovrstnega podatka v kazenskem postopku, običajno je namreč za to potrebna odredba sodišča. Iz 24. člena izhaja tudi možnost, da različni ponudniki elektronskih komunikacij (operaterji, ponudniki aplikacij, drugih elektronskih storitev, nosljivih ali drugih pametnih naprav) lahko beležijo identifikacijske podatke in podatke o lokaciji posameznikov, tudi če ti v to niso privolili,« izpostavlja Informacijski pooblaščenec.

Musarjeva: Nesorazmeren ukrep glede na število okuženih

Z mnenjem se je oglasila tudi nekdanja informacijska pooblaščenka, danes odvetnica Nataša Pirc Musar. Aplikacija, ki bi bila obvezna za potrjeno okužene, se ji zdi nesorazmeren ukrep ob tako majhnem številu okuženih, kot jih imamo zdaj. »Sprašujem se torej o smiselnosti tega ukrepa, predvsem pa o tem, katere osebne podatke bo aplikacija zbirala od ljudi, za katere bo obvezna, kakšne posledice lahko posameznika doletijo, če bo kršil karanteno ali izolacijo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo policija ali zdravstvena inšpekcija lahko locirala posameznika in tako naprej. Vlada je žal ponovno premalo transparentna. Zdaj se že resno sprašujem, zakaj je temu tako?! Če so prvič, marca letos, še lahko rekli, da so hiteli zaradi stiske s časom, zdaj tega ne morejo več zatrjevati, tudi ne morejo več reči, da pravnih argumentov ne poznajo, saj jim jih je več kot enkrat poslal Informacijski pooblaščenec.«

Levica: Aplikacija krepi nadzorno funkcijo države

»Če pristojne ustanove ne uživajo zaupanja javnosti, nima aplikacija nobenega haska. Zakaj je zaupanje ključno?« se na facebooku sprašuje programer Aljoša Čoh iz Celja. »Odgovora na to vprašane ne morejo dati politiki, ampak matematika. O učinkovitosti aplikacij za sledenje stikom je bilo objavljenih nekaj študij z matematičnim modeliranjem širjenja koronavirusa. In študije so enotne v ugotovitvi, da je aplikacija lahko koristna samo v primeru, če jo uporablja večina prebivalstva in če so hkrati v veljavi še drugi ukrepi za omejevanje stikov. Množične uporabe pa ni za pričakovati, če pristojne ustanove ne uživajo visoke stopnje zaupanja.« 

V opoziciji mobilno aplikacijo razumejo kot uvod v policijsko državo. »Aplikacija ne nadomešča testiranj, ne zdravi bolezni, ne rešuje zdravstvenega sistema, aplikacija le krepi nadzorno funkcijo države,« je prepričana Nataša Sukič (Levica). Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) aplikacijo vidi kot izjemno hud poseg v zasebnost posameznika, njena strankarska kolegica Tina Heferle pa je opozorila, da epidemija ne bi smela biti vzrok za prekomerno poseganje v človekove pravice in svoboščine. »Vlada poskuša policijsko disciplinirati in nadzorovati državljane, in to v imenu novega koronavirusa.« V opoziciji so poskušali celotno poglavje glede mobilne aplikacije črtati. Ob tem, da je vprašljiva skladnost z vsaj tremi členi ustave, so opozarjali, da tako ali tako ne bo dala želenih rezultatov. Številni namreč pametnega telefona nimajo, mnogi pa si aplikacije ne bodo naložili, ker vladi ne zaupajo.

Špehar: Kar se države tiče, jaz telefona nimam

»Facebooku, instagramu, twitterju, tiktoku, linkedinu ... res damo svoje podatke. A jih damo prostovoljno. Ker nas nihče dejansko ne sili, da uporabljamo te platforme. Gor smo zaradi zabave, informacij, prostega časa, posla. Torej, ker mi tako želimo. Ker nekaj dobimo nazaj. Corona app pa ne more delovati anonimno in brez lokacijske informacije, kot nas miri vlada. Kako potem aplikacija ve, kdo krši karanteno? Deluje prek bluetootha, kar je popolnoma nezanesljivo; ta dela v radiju prek 10 metrov, dela prek sten, dela iz avta v avto, dela iz avtobusa na kolesarja, torej bo označevala okužbe, ne da bi zaznala fizične prepreke, ki ustavijo virus med lastniki telefonov. In kar je najbolj pomembno, ne uporabljamo je, ker mi tako želimo, ampak jo zahteva vlada. Ker nekaj dobi nazaj – popolno kontrolo državljanov,« pojasnjuje ekspert za nove tehnologije in družabna omrežja Matej Špehar. »Dobrodošli v diktaturi,« še pravi in poudarja: »V bistvu, kar se države tiče, jaz telefona nimam.«