DOBRODELNA AKCIJA

"Nič več se ne bojim, da bo kaj padlo na nas"

Senka Dreu / Štajerski tednik
7. 7. 2020, 06.51
Deli članek:

Čeprav smo Slovenci politično bolj razklani kot kdajkoli prej v zgodovini, pa zmeraj znova dokazujemo solidarnost in sočutje do tistih, ki potrebujejo pomoč, ter obenem potrjujemo, da lahko združeni premikamo gore.

Petra Krepek Cafnik / Štajerski tednik
Konec januarja je začela potekati dobrodelna akcija rušenja dvesto let stare Vasletove cimprače.

Družina Vasle iz Viničke vasi pri Lenartu v Slovenskih goricah je namreč v veliki dobrodelni akciji povezala dobre ljudi z vseh koncev Slovenije, tako posameznike, podjetja, lokalno skupnost kot humanitarne organizacije, ki so z medijsko pomočjo zbrali denar za novi dom za Smiljana, Suzano in malega Vida. Na mestu 200 let stare cimprače, ki je puščala na vseh straneh in se rušila pod težo starosti, je v samo nekaj mesecih zrasla nova moderna hiša, v kateri bodo Vasletovi varni in na toplem.

S.D./Štajerski tednik
Smiljan, Suzana in mali Vid Vasle so si februarja takole poskušali predstavljati razporeditev prostorov v novi hiši.

Zbrali skoraj 55.000 evrov

Na dobrodelni račun za Vasletove je bilo nakazanih skoraj 55.000 evrov, vsota, o kateri niso upali niti sanjati. »Kar neverjetno se sliši, da smo zbrali več denarja, kot smo ga potrebovali,« je bila zadovoljna Petra Krepek Cafnik, vodja projekta, soseda Vasletovih in predsednica Krajevne skupnosti Lenart. »Po zaslugi dobrih ljudi družina Vasle končno biva v čudoviti novi hiši. Odziv je bil izjemen, v nekaj mesecih smo zbrali več kot 240 gotovinskih transakcij in kar 19.000 evrov s pomočjo SMS-donacij. Za gradnjo hiše smo namenili dobrih 52.000 evrov, 2700 evrov, ki so ostali, pa smo odstopili Društvu paraplegikov Podravja. Poskrbeli smo, da so bile vse donacije opravljene povsem transparentno.«

Občina Lenart
Nasmejani Vasletovi ob predaji ključa v družbi vodje projekta Petre Krepek Cafnik, direktorja podjetja Pergola Vidka Švajgerja in lenarškega župana Janeza Krambergerja

Na pobudo sosede družine Vasle in lenarškega župana Janeza Krambergerja je bil ustanovljen odbor s predstavniki lenarške enote centra za socialno delo, Rdečega križa in Karitasa, nato pa se je počasi začela akcija zbiranja denarja za obnovo hiše. 

Spomnimo, da je postalo bivanje v častitljivo stari rojstni hiši Smiljana Vasleta vse bolj nevarno, saj je grozila, da se bo zdaj zdaj sesedla sama vase, poleg tega se je vanjo zalezla vlaga in je povsod pihalo tako rekoč skozi stene. Vasle je hišo sicer vzdrževal in obnavljal, kolikor so mu finančne zmožnosti dopuščale, in preuredil sobo, vgradil kopalnico in nova okna, lesena tla zamenjal z betonskimi, nabavil je pohištvo. A kaj, kot nam je januarja letos povedal, vse to delo ni imelo dolgotrajnega učinka. Streha je bila že tako razmajana in polomljena, zato je ob vsakem dežju zamakalo in vlažilo stene, da je omet kar odpadal z njih. Poleg tega je pihalo skozi vsako špranjo, hiše se ni dalo ogreti, smrdelo je po vlagi, pohištvo je razpadalo.

Nova hiša – futuristična ideja

Življenje v takih razmerah je samo še dodatno načelo že tako slabo zdravstveno stanje zakoncev Vasle, starša pa sta se zbala tudi za zdravje svojega Vida, ki je pravkar zaključil prvi razred osnovne šole. Sedeminštiridesetletni Smiljan je namreč invalidsko upokojen, saj je zaradi dvakrat presajenih ledvic, dialize trikrat na teden in 21 tablet, ki jih mora zaužiti na dan, nezmožen za delo ter hkrati večno utrujen in z oslabelim imunskim sistemom. Zaradi težav z zdravjem je brez zaposlitve tudi njegova 45-letna soproga Suzana.

Svojo stisko sta, vajena skromnega življenja, skrivala, dokler je le šlo, pred začetkom zime 2018/19 pa ju je Krepek Cafnikova le uspela prepričati, da občino zaprosita za pomoč za novo streho, saj njuna večjega sneženja takrat ne bi več prenesla. Vasle se je oglasil pri lenarškem županu Janezu Krambergerju, da vidi, ali bi mu morda lahko pomagal. Kmalu je prišel na ogled z gradbenimi strokovnjaki, ki pa so ugotovili, da obnova strehe ni smiselna, saj zidovi ne bodo prenesli teže novega ostrešja. Njihov predlog je bil rušenje stare hiše in postavitev nove. Gradnja nove hiše pa je bila za Vasletova povsem futuristična ideja, saj se komaj prebijata iz meseca v mesec, kaj šele, da bi gradila. A njuna soseda je šla v akcijo. Skupaj z županom sta ustanovila odbor in vanj povabila predstavnike lenarške enote centra za socialno delo, Rdečega križa in Karitasa. Na posebnem računu pri Rdečem križu so se začeli zbirati prispevki za novo hiško in opremo, Vasletovi pa so se začasno odselili v Maribor k sorodnikom.

Gradilo se je tudi med epidemijo

Medtem so sovaščani, drugi posamezniki in podjetja porušili staro hišo, počistili teren in postavili novo ploščo. Nizkoenergetsko montažno stavbo v velikosti 57 kvadratnih metrov z vsemi zahtevanimi certifikati in zgrajeno na ključ je nato za polovico ekonomske cene, 38.000 evrov, zgradilo podjetje Pergola s svojimi podizvajalci. Dela so nemoteno potekala tudi med epidemijo, in sicer v želji, da se družina čim prej preseli v novi dom. Z donacijami so kupili tudi opremo, kuhinjo je darovala gospa iz Gorenjske, Vidovi sošolci so zbrali denar za njegovo novo sobico, urejena je tudi okolica.

Facebook
Predaja ključev hiše družini Vasle.

Na slovesnem odprtju nove hiše v Vinički vasi je ček za 2700 evrov v imenu Društva paraplegikov Podravja prejel njegov predsednik Boris Klep, Vidko Švajger, direktor podjetja Pergola, pa je nasmejanim Vasletovim predal ključe novega doma, ki ga je blagoslovil lenarški župnik Marjan Pučko. »Hudo nam je bilo, ko se nam je hiša dobesedno podirala nad glavo. Bili smo nemočni, obupani, strah nas je bilo prihodnosti. Samo potiho smo sanjali o novi hiši, zdaj pa nam je to s pomočjo dobrih ljudi uspelo. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam s svojim prispevkom omogočili varen in topel dom,« je hvaležnost svoje družine ubesedil Smiljan Vasle. »Ko smo prvič prespali v njej, je bilo tako lepo, da se nam je zdelo, da smo nekje na obisku. Zdaj se že zavedamo, da je to naš novi dom, kjer lahko spimo brez skrbi. Nič več se namreč ne bojim, da bo kje kaj padlo na nas, da nam bo streha zaškripala nad glavo …«