Predstavniki t. i. rumenih jopičev, ki so se organizirano pojavili tudi na alternativni proslavi ob dnevu državnosti in izražali nasprotovanje stališčem, izrečenim v programu, zatrjujejo, da so le podporniki vlade. A so minuli teden so razburili posnetki posameznika v njihovih vrstah, ki izvaja nacistični pozdrav.

Na Policijski upravi Ljubljana so te dni pojasnili, da so o zadevi seznanjeni in da so prejeli tudi pisne prijave. "Preverjamo vse okoliščine dogodka, znake kaznivega dejanja ali elemente prekrška in bomo ukrepali skladno z zakonodajo," so napisali.

Po tem so se spletu znašli tudi prispevki, ki opozarjajo, da naj bi bilo več udeležencev skupine v rumenih jopičih pravzaprav prepoznanih pripadnikov neonacističnih skupin v Sloveniji, tudi članov "vrha organizacije Blood&Honour". Najti je mogoče njihove fotografije, video posnetke, povezave na njihove profile na družbenih omrežjih.

Na Generalni policijski upravi teh objav niso želeli komentirati zaradi varstva osebnih podatkov. Pojasnili pa so, da z namenom pravočasnega odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj in prekrškov, tudi v okviru načrtovanja in izvedbe varovanja javnih zbiranj, izvajajo vrsto aktivnosti. Te so usmerjene v nezakonito oz. deviantno ravnanje posameznikov in skupin, ki jim je skupno opravičevanje nasilja za dosego ciljev, širjenje sovražnosti.

Pojasnili so še, da glede na "varnostno spornost nekaterih posameznikov, ki jim je skupno opravičevanje nasilja, sovražnosti, in podobno, takšna gibanja, društva in posamezniki lahko predstavljajo grožnjo za javni red in mir". To po pojasnilih policije še posebej velja za javna zbiranja, kot so športne in druge prireditve ali protesti.

"Pravočasno zaznavanje aktivnosti navedenih posameznikov ali skupin na javnih zbiranjih je torej lahko zelo pomembno tudi z vidika zagotavljanja varnosti drugih udeležencev teh javnih zbiranj, so pojasnili. Ob tem so kot primer izpostavili morebitno konfrontacijo udeležencev protesta in "proti-protesta".

Zakon je jasen

Kot so poudarili, ima policija ničelno toleranco do vseh oblik izražanj nestrpnosti, sovražnosti in nasilja, ki jih opredeljujeta zakon o javnem redu in miru ter kazenski zakonik. Prvi kot prekršek opredeljuje vzbujanje nestrpnosti, ko so prekrškovna dejanja storjena "z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti", za kar zakon predvideva denarno globo.

Kazenski zakonik pa v 297. členu kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti opredeljuje, če nekdo "javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev". Takemu grozi zaporna kazen do dveh let.

Enako se po omenjenem členu kazenskega zakonika kaznuje tudi tisti, ki "javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v slovenskem pravnem redu".