Voditeljica SD Tanja Fajon je Janševo pismo ocenila kot zelo neprimerno, drzno in nesprejemljivo dejanje. Po njenem mnenju gre za še en napad na neodvisne institucije in za grob poseg v druge veje oblasti, ki jih sili tudi v ustavno obtožbo. O tej možnosti sicer z drugimi strankami še niso govorili.

Premier Janez Janša je generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi v povezavi s protivladnimi protesti pisal 19. junija, v današnji izdaji poroča časnik Dnevnik. Janša je nato danes pismo objavil na Twitterju. V pismu podaja oceno, da "smo zadnje mesece priča stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo. Kljub jasnim omejitvam, ki takemu početju postavljata ustava in kazenski zakonik, pa državno tožilstvo dogajanje spremlja pasivno, v nekaterih primerih ga posredno celo vzpodbuja". 

"Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni," Janša opozarja Šketo. Tožilstvu tudi očita, da "molči kot riba v akvariju" ob tem, da se v skupinah, ki na shodih pozivajo k nasilni zrušitvi obstoječega ustavnega reda, pojavljajo tujci, pripadniki različnih ekstremističnih organizacij v sosednjih in drugih državah, ki so znane po uporabi uličnega in drugega nasilja. 

V pismu Šketi izpostavlja, da so javnemu in organiziranemu hujskanju množic z gesli Juden raus ali Smrt fašizmu sledila pobijanja najprej posameznikov, nato celih skupin, vse do genocida in zločinov proti človeštvu. Dogajanje na protestih v Sloveniji premier ocenjuje kot "organizirane grožnje s smrtjo celotni demokratični politični opciji", Šketo pa poziva, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi preden bo prepozno. 

Organi odkrivanja in pregona pri delu samostojni

Janševo pismo so po poročanju časnika v ponedeljek obravnavali tudi na državnotožilskem svetu, nanj se bodo predvidoma javno odzvali prihodnji teden.

Na pravosodnem ministrstvu so za Dnevnik poudarili, da je presoja posameznih ravnanj v domeni organov odkrivanja in pregona, ki so pri svojem delu samostojni in glede tega ne prejemajo in ne sledijo nobenim navodilom. Zato jim je treba dopustiti, da svoje delo opravijo korektno in strokovno. Če pa bi se izkazalo, da ni bilo tako, pa so za to na voljo ustrezni nadzorni mehanizmi. 

"Lahko ubiješ nekoga, ki je živ"

Da mora tožilstvo svojo nalogo pregona opravljati popolnoma neodvisno od kakršnegakoli političnega pritiska, so poudarili tudi v uradu predsednika republike. 

To je danes v izjavi za medije pred sejo vlade poudarila tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Na vprašanje, ali pismo predsednika premierja razume kot pritisk na neodvisno vejo oblasti, pa je odvrnila, da je to njegova odločitev in jo kot take ne želi komentirati. 

Ob tem je ministrica dodala, da je treba vsakršno nestrpnost in sovražnost obravnavati v okviru kazenskega ali prekrškovnega postopka, ker da je tega preveč. Na vprašanje, ali vidi smrt janšizmu kot grožnjo posamezniku ali kaj drugega, je odgovorila, da je vrhovno sodišče že pojasnilo, kaj je vsebina kaznivega dejanja sovražnega govora. Meni, da vsakršno pozivanje k ubijanju ne glede na to, ali je to janšizem ali katera druga ideologija, "ni primerno, kajti pozivanje k ubijanju pomeni, da lahko ubiješ nekoga, ki je živ, in lahko to tudi privede do nepravilnih posledic". 

Lilijana Kozlovič
STA
Kozlovičeva meni, da pozivanje k ubijanju pomeni, da lahko ubiješ nekoga, ki je živ.

Glede izjav notranjega ministra v odstopu Aleša Hojsa, da sta Nacionalni preiskovalni urad in kriminalistična služba prestreljena s partijsko udbovskimi kadri in da ni mogel vplivati na policijo in je depolitizirati, pa je Kozlovičeva dejala, da ne ve, ali ima Hojs več informacij o takšnem stanju. "Sama takih informacij nimam in zato jih tudi ne morem komentirati," je dodala. Obenem pa je izrazila prepričanje, da je vlada še vedno trdna.

Nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je za Dnevnik dejal, da česa podobnega ni doživel v vsej svoji tožilski karieri, niti v času Jugoslavije. Tovrsten pritisk na generalnega državnega tožilca se mu zdi popolnoma neprimeren in prek meja dopustnega občevanja med državnimi organi.

Odziv generalnega državnega tožilca

Šketa je danes potrdil, da je pismo prejel. V odgovoru na pismo je zatrdil, da tožilstvo deluje učinkovito in zakonito, tožilci pa skladno z ustavo in zakonom. K vladavini prava prispevajo z neodvisnim in avtonomnim delom, s katerim podpirajo pošteno, nepristransko in učinkovito izvajanje sodne oblasti. 

Med drugim je dejal, da tudi sam že več let opaža, da se v javnem diskurzu pojavlja vse več nestrpnosti, sovražnosti in grobosti. "Državni tožilci sicer nismo tisti, ki bi mogli odločilno vplivati na družbeno klimo in ustrezno visoko odgovornost za izbiro besed pri javnem izražanju, saj je kazenska zakonodaja tisto skrajno sredstvo za zavarovanje družbe pred najbolj nevarnimi dejanji," je navedel. Ob tem je izpostavil delovanje delovne skupine glede obravnave problematike kaznivega dejanja. 

Poudaril je, da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo ter splošna načela mednarodnega prava. "To zakonsko določbo spoštujem in državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne dajem usmeritev, navodil ali kakorkoli drugače posegam v njihovo odločanje," je zapisal Šketa. 

Izpostavil je tudi na rimsko listino o evropskih pravilih in načelih za tožilce, ki poudarja, da morajo biti državni tožilci pri sprejemanju odločitev avtonomni in izvajati svoje dolžnosti brez zunanjih pritiskov oziroma vmešavanja ob upoštevanju načel delitve oblasti in odgovornosti. 

"Državno tožilstvo je bilo in bo tudi v prihodnje zavezano k ažurnemu in strokovno argumentiranemu odzivanju na vsa tista ravnanja, ki so z zakonom določena kot kazniva zato, ker so v nasprotju s splošnim družbenim sistemom vrednost in norm. S takšnim ravnanjem izpolnjujemo svoje poslanstvo in prispevamo k utrjevanju vladavine prava v naši državi," je prepričan Šketa. 

Spomnil je na letna poročila o delu državnih tožilcev, ki po njegovih navedbah kažejo, da tožilci obravnavajo primere sovražnosti in spodbujanja nasilja, kažejo pa tudi, da se za pregon odločijo le takrat, ko presodijo, da so dejansko izpolnjeni zakonski znaki posameznega kaznivega dejanja. 

Janša je v dopisu izpostavil tudi nekaj povezav na spletna mesta, za katere je ocenil, da vsebujejo objave očitnih kršitev ustave in zakona z znanimi storilci. Šketa je premierjevo opozorilo odstopil v reševanje pristojnemu državnemu tožilstvu.

Vložitev ustavne tožbe? 

Voditeljica SD Tanja Fajon se je na današnji novinarski konferenci odzvala tudi na pismo Janeza Janše Dragu Šketi, ki ga je ocenila kot zelo neprimerno, drzno in nesprejemljivo dejanje. Po njenem mnenju gre za še en napad na neodvisne institucije in za grob poseg v druge veje oblasti, ki jih sili tudi v ustavno obtožbo. Ob tem je pojasnila, da z drugimi strankami v opoziciji o tem še niso govorili.

Tudi v Levici so se pripravljeni pogovarjati z SD o vložitvi ustavne obtožbe premierja, je dejal Matej T. Vatovec. Ob tem je bil kritičen do soliranja SD, saj da bi se morali uskladiti in vsebinsko pogovoriti. Tudi v SAB so za možnost ustavne obtožbe izvedeli iz medijev in poudarili, da še ne poznajo konkretnih predlogov.

"V opoziciji smo dogovorjeni, da take velike teme, kar ustavna obtožba predsednika vlade gotovo je, najprej usklajujemo oziroma se o njih pogovarjamo, tako da nas pravzaprav čudi in preseneča, da za takšno veliko zadevo spet izvemo iz medijev," je za STA dejal vodja poslanske skupine Levica Vatovec. Po njegovem mnenju tako ne gre za poskus usklajenega sodelovanja v opoziciji, ampak so se v SD prenaglili in poskušali zaradi pozornosti javnosti sebe postaviti na prvo mesto.

Vatovec sicer pogovora o tem s SD ne zavrača, po njegovem mnenju bi se morali o tem vsebinsko pogovoriti in predebatirati, katere točke obtožnice napisati. "Na način, da bomo te stvari znotraj opozicije komunicirali preko medijev, verjetno ne bojo pripeljale do tega, da bojo stvari uspešne," je ocenil. Poudaril je, da je cilj, da ta vlada čim prej odide. A se boji, da jih tovrstne poteze, kot je bila tudi ta poteza SD, "samo oddaljujejo od tega cilja".

Tudi v SAB so pojasnili, da so za možnost ustavne obtožbe predsednika vlade, ki jo je omenila Fajonova, izvedeli iz medijev. "Pred seboj še nimamo konkretnih predlogov in argumentov stranke SD. Ko bodo znani, bomo sprejeli svojo odločitev," so odgovorili na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni pridružiti predlogu SD o ustavni obtožbi. "Smo pa v SAB že večkrat povedali, da je edini način, s katerim lahko Slovenijo rešimo Janševe vlade, konstruktivna nezaupnica. To je edina pot do predčasnih volitev," so še dodali.