Kot so ob tej priložnosti pojasnili na inšpektoratu, zakon o delovnih razmerjih določa, da ima vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, pa ima pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu - v teh primerih ima pravico do celotnega regresa.

Medtem pa tretji protikoronski zakon določa, da delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal poln delovni čas. Prav tako ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja delavec, napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, so poudarili na inšpektoratu.

Spomnili so še, da se lahko regres izjemoma izplača po 1. juliju, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, in sicer v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.