V državi je registriranih 113 trgovin z orožjem. Polovica registriranega orožja za civilno rabo je lovskega. Prijavljenih je 74.000 kosov, orožni list ima 20.000 lovcev. Za športno streljanje je registriranih 13.000 kosov orožja, imetnikov orožnega lista je 4150. Za lastno varnost ima v Sloveniji orožje nekaj več kot 5000 ljudi (5430 kosov).

V letu 2018 so zgolj policisti PU Maribor zasegli 297 kosov ilegalnega orožja, v letu 2019 pa 181 kosov. Policisti ugotavljajo, da večina prepovedanega orožja še vedno izhaja iz obdobja pred osamosvojitvijo in prihaja z območja Balkana.

Za navedene kategorije je za posest in uporabo orožja potreben orožni list. A orožje je možno uradno posedovati tudi na podlagi drugih orožnih listin, med drugim z dovoljenjem za posest – v Sloveniji ga ima 17.000 ljudi, za 32.000 kosov orožja. Orožje je možno legalno posedovati še na podlagi priglasitvenega lista, ki ga ima v Sloveniji 970 ljudi, za 2300 kosov, ter dovoljenja za zbiranje orožja – zbirateljev orožja je 700, posedujejo pa okoli 15.000 kosov orožja. Orožni list je izdan še 274 pravnim osebam (4400 kosov) ter trem zbirateljem, ki so registrirani kot pravne osebe.

Dovoljenje za posest orožja morajo imeti tudi filmarji in gledališčniki

V Sloveniji se na uradnem orožarskem trgu letno trguje z od 6000 do 8000 kosi orožja. Tako kažejo podatki ministrstva za notranje zadeve (MNZ) o številu izdanih dovoljenj za nabavo orožja za obdobje zadnjih deset let. Približno polovica dovoljenj se izda za lov, druga polovica za šport. Medtem ko je letno število izdanih dovoljenj za lovsko orožje nekje konstantno (povprečno 3300 na leto), pa se je nabava orožja za športne aktivnosti v minulem desetletnem obdobju kar povečala. Leta 2010 je bilo za namen športa izdanih 1800 dovoljenj, leta 2016 4056, lani 3657. Še zanimivost: tudi filmarji in gledališčniki morajo za posest orožja pridobiti vsa dovoljenja. Za snemanje filmov je bilo v zadnjih desetih letih izdanih sedem, za gledališko igro pa dve dovoljenji za nabavo orožja.

Kakšna je pot do listin in orožja

»V Sloveniji je področje civilnega orožja urejeno z zakonom o orožju, ki na splošno določa dvostopenjsko pridobitev orožja. To pomeni, da mora posameznik ali pravna oseba najprej pridobiti dovoljenje za nabavo orožja, po nabavi pa orožje registrirati pri pristojni upravni enoti in pridobiti orožno listino (orožni list, dovoljenje za posest orožja oziroma orožni posestni list). Izjema je zbiranje orožja, kjer posameznik najprej pridobi dovoljenje za zbiranje, nato pa mora za vsako nabavo zbirateljskega orožja posebej pridobiti dovoljenje. Izjemo predstavlja tudi dedovanje orožja,« so osnovne pogoje o pridobivanju orožja in dovoljenj za njegovo uporabo navedli na MNZ. Za pridobitev dovoljenja za nabavo in posest orožja ter izdajo orožnega lista se zahteva polnoletnost. Pri prosilcu ne sme biti zadržkov v zvezi s kršenjem javnega reda, biti mora zanesljiv, imeti upravičen razlog za izdajo orožne listine, opraviti mora zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Postopke, povezane s posestjo orožja za civilno rabo, vodijo upravne enote. Upravičeni razlogi nabave so določeni z zakonom o orožju: osebna varnost, lov, šport, zbiranje, podaritev, dedovanje, najdba. Oseba, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, mora vlogi glede na naravo orožja, ali gre za varnostno, lovsko ali športno, priložiti določena dokazila. V vseh primerih se zahtevajo potrdila o opravljenem zdravniškem pregledu in preizkusu znanja z orožjem. Za lovsko in športno orožje je treba predložiti potrdilo o članstvu v lovski oziroma športni strelski organizaciji, za varnostno orožje pa dokazilo o ogroženi osebni varnosti prosilca.

Kdo orožne listine ne more pridobiti in kdaj jo lahko odvzamejo

A čisto vsakemu pravice do legalne posesti orožja ne morejo dodeliti. Upravna enota pred izdajo dovoljenja preveri, ali pri posamezniku obstajajo zadržki javnega reda in ali je zanesljiv. Prosilec ne sme biti pravnomočno sankcioniran za nasilna dejanja, zanesljivost pa pomeni, da orožja ne bo zlorabljal, ga neprevidno, nestrokovno ali malomarno uporabljal in shranjeval ter prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Oceni se tudi tveganje zlorabe orožja, preverja se bivanjsko okolje posameznika, morebitna zasvojenost z alkoholom ali prepovedanimi drogami …

Zasegi neprijavljenega orožja

Policisti so v minulem desetletnem obdobju zasegli največ hladnega orožja, kot so gumijaste palice, tonfe, bodala in boksarji, in sicer 6594 kosov. »Sledijo zasegi pištol (2606 kosov) in lovskega orožja (1134 kosov). Pušk smo v zajetem desetletnem obdobju zasegli 722 kosov,« so navedli na Generalni policijski upravi in pojasnili, da z ocenami, koliko orožja bi lahko bilo v državi neprijavljenega, ne razpolagajo. Ocenjujejo, da ga ni veliko. »Glede na povprečno zaseženo količino ilegalnega orožja, v odnosu proti okoli 146.000 kosom legalnega orožja, nelegalno orožje predstavlja manjši delež.«

Lovska trgovina Zupanič
Mojca Zemljarič / Štajerski tednik
Anja in Valentin Zupanič iz Lovske trgovine Zupanič v Markovcih

»Manjkati ne sme niti en naboj«

Kako ravnati z orožjem in katerih predpisov se je pri prodaji treba strogo držati, zelo dobro ve mlada podjetnica Anja Zupanič iz Markovcev. Trgovino z lovsko opremo, h kateri spada tudi orožje, je pred dvema letoma prevzela po svojem pokojnem očetu. »Uradna prodaja orožja zahteva vrsto ukrepov, od varnostnih do administrativnih. V poslovnih prostorih moramo zagotavljati protivlomno in protipožarno varnost. To pomeni, da so na oknih in vratih nameščene rešetke, pogodbena varnostna služba izvaja dogovorjene obhode, v objektu so videonadzor, protivlomni alarmi, senzorji in alarmi za požar, varnostne oznake in opozorila … Stranki orožje in naboji ne smejo biti dosegljivi. V izložbah in na policah imamo samo prazne škatle. Naboje hranimo v skladišču s protipožarnimi in protivlomnimi vrati, prostor je pod videonadzorom. Z bratom Valentinom sva opravila izpite, potrebne za prodajo orožja in nabojev, včlanila sva se tudi med lovce. Tako sva pridobila še znanje s področja lovstva. Zdi se mi pomembno, da dejavnost, s katero se ukvarjaš, dobro poznaš. Pri nas sicer prodamo več streliva kot samega orožja, smo tudi generalni uvoznik nabojev Bornaghi za streljanje na glinaste golobe (trap). Pri uvozu je treba pridobiti dodatna dovoljenja za prevoz, uvozna dovoljenja se vsako leto podaljšujejo,« je pojasnila Anja Zupanič in dodala, da pri prodaji streliva veljajo izjemno stroga pravila. Kupec je prodajalcu dolžan predložiti orožni list ali nabavno dovoljenje.