Državna sekretarka je sicer danes dejala, da se še dogovarjajo, ali bo aplikacija za osebe v karanteni obvezna ali prostovoljna. Tako Bregantova kot Geršak sta se danes zavzela, da bi bila odločitev o namestitvi in uporabi aplikacije v celoti prostovoljna in stvar vsakega posameznika. Poudarila pa sta, da bo imel zadnjo besedo pri tem državni zbor.

Vlada je v nedeljo potrdila predlog četrtega protikoronskega zakona, v katerem je predvidela tudi zagon aplikacije za pametne telefone, s pomočjo katere bi njene uporabnike anonimno opozarjala, da so bili v stiku z nekom, ki je okužen z novim koronavirusom. Kot so sicer pojasnili v sporočilu po nedeljski seji vlade, bi bili namestitev in uporaba aplikacije za večino prostovoljni in brezplačni, a obvezni za osebe s potrjeno okužbo oziroma tiste, ki jim je bila odrejena karantena.

Aplikacija je po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Tine Bregant potrebna predvsem za pomoč slovenskim epidemiologom, ki zaenkrat razmere še uspešno nadzorujejo, a se je število okužb začelo povečevati. 

Ne bo sledenja lokaciji

Kot je pojasnila Bregantova, aplikacija ne bi začela kar sama piskati, ampak bi posameznik denimo čez dva dni prejel obvestilo, da je bil pred dvema dnevoma v stiku za okuženo osebo. Mobilna aplikacija bo stike avtomatično beležila, pri čemer je pomembno, da jo bo uporabljalo čim več ljudi. Poudarila je, da tehnološka rešitev, ki bo epidemiologom pomagala pri identifikaciji stikov, ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj bo delovala na osnovi bluetooth tehnologije. To bo najbolj uporabno v primeru ponovnega razmaha epidemije novega koronavirusa, saj ima Slovenija premalo epidemiologov, da bi lahko dovolj hitro obdelovali stike okuženih v primeru velikega števila okuženih.

Delovanje

Kot je napovedala Bregantova, bodo v aplikacijo vnesli tudi dodatne vsebine, aplikacija bo tako uporabnike opozarjala na umivanje rok, uporabo mask, skrb za razdaljo, zbiranje v skupinah.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak je praktično ponazoril njeno uporabo. Posameznik bi aplikacijo naložil na svoj pametni telefon. Aplikacija bi zaznavala vsak stik z drugim telefonom, ki bi imel prav tako naloženo aplikacijo, če bi se srečala na razdalji, krajši od 1,5 metra, in bi bila v stiku dlje kot 15 minut. 

Ti podatki bi se v celoti anonimizirani zapisovali v bazo stikov. Vsak imetnik telefona z aplikacijo, ki bi bil pozitiven na okužbo, bi dobil kodo, ki bi jo vpisal v bazo stikov. Vpis bi sicer morali potrditi še na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Aplikacija bi predvidoma enkrat dnevno preverjala podatke v bazi stikov in okužb lastnika telefona za nazaj opozorila, v kolikor je prišel v stik s telefonom okuženega posameznika. Obvestilo bi razkrilo le, kdaj in približno kje je prišlo do stika, ne pa identiteto okuženega, je poudarila Bregantova. Na vprašanje, ali bo tisti, ki bo dobil obvestilo o tveganem stiku, moral v karanteno in bo tudi upravičen do nadomestila plače, je državna sekretarka odgovorila, da se o tem še niso dogovorili.

Pojasnila pa je, da bodo karantenske odločbe še vedno ostale kot doslej, saj se ne izključujejo z aplikacijo. Kot je poudarila, je pomembno, da aplikacijo uporablja čim več ljudi, zlasti mladi, ki se veliko družijo. Po njenih navedbah je sicer zaželeno, da bi aplikacijo uporabljalo od 60 do 70 odstotkov prebivalcev, kar pomeni praktično vsi v Sloveniji, ki imajo pametni telefon. "Verjetno bomo sami precej presenečeni, kolikokrat smo bili v tveganih stikih, pa se tega sploh nismo zavedali. Tako omogočamo, da ne zapiramo države, da se lahko eden do drugega obnašamo odgovorno," je pojasnila.

Stroški odvisni od izbire

Kakšni bodo stroški aplikacije, bo odvisno od tega, katero obstoječo aplikacijo bi izbrali, za kakšne prilagoditve se bo Slovenija odločila - zgolj za prevajanje ali tudi za dodajanje drugih funkcij. Geršak pričakuje, da bi jo lahko na ministrstvu za javno upravo pripravili v roku dveh do štirih tednov po tistem, ko bo državni zbor potrdil zakon.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je v izjavi za medije ob robu srečanja s predstavniki občin pojasnil, da je na ravni EU že pripravljena odprtokodna različica, ki jo uporabljajo posamezne države za prilagoditev svojemu sistemu. Na srednji rok bo po njegovih navedbah ključno zagotoviti kompatibilnost teh aplikacij zaradi prehajanja meje. Geršak pričakuje, da bo EU definirala standarde kompatibilnosti, da bi preko baz podatkov okuženosti lahko posredovali podatke.