Slovenija

Dan državnosti bolj kot enotnost očitno prinaša razdeljenost

S.R./STA
23. 6. 2020, 21.57
Posodobljeno: 23. 6. 2020, 22.04
Deli članek:

Pred državnim praznikom je vse vidnejša politična razdvojenost v Sloveniji.

Nataša Juhnov/Vestnik.si
Fotografija je simbolična.

Predstavniki Levice se v sredo ne bodo udeležili ne državne proslave ob dnevu državnosti ne slavnostne seje DZ. Bodo pa prisotni na alternativni proslavi, ki bo dve uri pred državno na Prešernovem trgu v Ljubljani. Tako na državni proslavi ne bo najmanj dveh opozicijskih strank, tudi LMŠ namreč ne. Razdvojenost je pred praznikom tako vse vidnejša. Letošnji dan državnosti, ko bomo praznovali 29. obletnico osamosvojitve države, bolj kot enotnost, ki jo je narod pokazal pred tremi desetletji, očitno prinaša razdeljenost. 

Vrhunec prireditev v čast prazniku bo sicer osrednja državna proslava, ki bo v sredo, na predvečer praznika potekala na ljubljanskem Kongresnem trgu. Zbrane bo nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Pred proslavo se bo na slavnostni seji sestal državni zbor. 

A so v največji opozicijski stranki LMŠ ter Levici, kjer so kritični do politike vlade Janeza Janše, že napovedali, da jih na državno proslavo ne bo. V Levici podrobnosti še ne pojasnjujejo, nekdanji premier in prvak LMŠ Marjan Šarec pa je dejal, da bi se bilo nedopustno udeležiti proslave, ko del prebivalcev tedensko protestira. Šarec se bo v četrtek udeležil proslave v Kamniku, v Levici pa so že napovedali tudi udeležbo na alternativni proslavi, ki jo tudi Šarec označuje kot proslavo ljudstva. 

Bojkot

Aktiv delavk in delavcev v kulturi je v sporočilu za javnost namreč pozval k bojkotu državne proslave. Zapisali so, da se "odločno distancirajo od letošnjega uradnega proslavljanja", in za isti dan ob 19. uri napovedali zbor na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer nameravajo izvesti lasten program. Aktiv je v zadnjih tednih pred resornim ministrstvom izvedel nekaj akcij, s katerimi je izrazil nestrinjanje z neodzivnostjo ministrstva glede kulture v času krize. 

Predsednik vlade Janez Janša je pozivanje "na antiproslavo" označil kot "nedostojno, zavržno in izven vsega, kar si predstavljamo pod besedami normalnost in civilizacija". Čeprav alternativne proslave ne obsoja v vsakem primeru. 

Janša je bil sicer leta 2016 govorec na "alternativni" proslavi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki so jo na Trgu republike organizirali dan po državni proslavi. Tedaj je sicer kazalo, da bosta poleg SDS pri njeni organizaciji sodelovali tudi NSi in SLS, a je prišlo do nesoglasij predvsem pri govorcih. 

Izključitev

V zadnjih tednih je odmevala tudi odločitev vlade, da iz koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve izključi dotedanje predstavnike veteranskih in domoljubnih organizacij, vanj pa je imenuje predstavnika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Nasprotovanje temu so v začetku junija izrazili v Koordinaciji veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije. 

Pahor je vladi predlagal, naj v koordinacijski odbor znova vključi predstavnika veteranskih organizacij iz koordinacije. Generalni sekretar vlade Božo Predalič je koordinacijo že pozval, naj v koordinacijski odbor predlagajo predstavnika, predlog pa bo v obravnavo in sprejem podal na eni od naslednjih sej. Pahor to odločitev razume kot spodbudno dejanje medsebojnega dialoga in upoštevanja.

Praporščaki 

Zaradi spoštovanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, ki omejujejo število ljudi na javnih krajih, na proslavi letos tudi ne bo praporščakov. Ti bodo bodo dan državnosti obeležili v Trzinu. 

V LMŠ in SD so danes opozorili tudi na izključevanje veteranskih organizacij iz proslave. Šarec meni, da bi lahko postavili vsaj prapore. Predsedujoča SD Tanja Fajon pa je v pismu predsednika republike Boruta Pahorja in premierja Janeza Janšo pozvala, "da z vključitvijo vseh, še posebej vseh veteranskih organizacij, predvsem pa z iskrenim obžalovanjem globokega družbenega razdora in razlogov zanj", omogočita, da Slovenija nastanek samostojne države praznuje enotna in povezana. 

Janša je sicer pred letošnjim dnevom državnosti v pogovoru za Novo24 ocenil, da delitve, ki so bile prisotne v času plebiscita v politiki, še vedno obstajajo, je pa teh delitev po njegovi oceni med ljudmi malo manj. 

Program

Na državni proslavi, ki jo bodo ob 21. uri naznanile salve z Ljubljanskega gradu, bo govoru predsednika republike Pahorja sledil umetniški program z domoljubnimi pesmimi. 

Tudi večina preostalih dogodkov ob dnevu državnosti se bo zvrstila v sredo. Dopoldne bo predsednik vlade Janez Janša prek videokonference nagovoril pripadnike Slovenske vojske, ki delujejo na mednarodnih operacijah in misijah. Ob 14. uri bo spominska slovesnost, na kateri bo Pahor v spremstvu ministra za obrambo Mateja Tonina, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, načelnika Generalštaba Slovenske vojske Roberta Glavaša in generalnega direktorja policije Antona Travnerja položil venec k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo Pomnik 1991 na Žalah. 

Ob 15. uri se bo na slavnostni seji sestal državni svet, ob 20. uri pa državni zbor. 

Predsednik republike Pahor bo ob 16. uri v Vili Podrožnik gostil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Ob 17.30 bo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja potekala zahvalna maša za domovino.