Razvrstitev
Seznam investicije razvršča v tri skupine: najvišje so projekti, za katere so že pripravljeni prostorski akti, pridobljena vsa dovoljenja in imajo zagotovljene vire financiranja ter se lahko začnejo letos. Na drugem prednostnem seznamu so projekti, izvedljivi v letu 2021, ostale morajo šele umestiti v strateške dokumente in prostor.

Vse do prihoda Andreja Vizjaka na mesto ministra za okolje in prostor je ta resor pri deljenju položajev znotraj vlade veljal za manj pomembnega. Pri sestavljanju prejšnje vlade je enemu od politkov celo uspelo izjaviti, da ni pomemben za razvoj gospodarstva in rast BDP. A ko spremeniš vlogo ministrstva iz varuha okolja v »uporabnika« okolja, se zadeve hitro obrnejo. Največji investicijski projekti za zagon gospodarstva tako ne bodo potekali prek ministrstva za gospodarstvo, ampak prek ministrstva za okolje in prostor.

Milijarde za zagon

Minister Vizjak je v četrtek predstavil seznam 187 pomembnih investicij oziroma prednostnih projektov,  ki jih bodo državne ustanove obravnavale prednostno in naj bi v največji meri pripomogli k zagonu gospodarstva po koronski krizi. Zanimivo je, da je seznam prvi korak pri izvedbi dela interventnega tretjega protikoronskega zakona. Če bi bilo nekako logično, da gre za pospešitev že nastavljenih hitro izvedljivih projektov, pa je vlada poskrbela za presenečenje, saj so na seznam uvrstili skorajda vse večje projekte, ki so v naslednjih letih predvideni v državi.

Omenjenih 187 projektov je vrednih kar 7,7 milijarde evrov, med njimi pa so tudi drugi tir, tretja razvojna os, hidroelektrarna Mokrice in hidroelektrarne na Savi, hidroelektrarna na Dravi, skladišče za radioaktivne odpadke, razširitev ljubljanske obvoznice v šestpasovnico, tretji pas na primorski in štajerski vpadnici v Ljubljano, nadgradnja železnice Zidani Most–Celje, Maribor–Šentilj, vozlišča Pragersko in železniškega predora Karavanke, Nuk 2, nova sodna palača, infekcijska klinika in celo drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

jedrska elektrarna krško, nek
Reuters
Med projekti je tudi Nek 2, za katerega niti ne vemo, ali ga bomo gradili.

»Interventni« projekti

Glede na datume naj bi se posamezni projekti začeli že letos, preseneča pa, da se je kot del izvedbe interventenga zakona o koroni na seznamu pojavila gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, še posebej zato, ker odločitev o tem, ali ga bomo sploh gradili, še ni bila sprejeta. Minister Vizjak je na pomisleke o tem odgovoril, da resda še ni odločitve o izvedbi projekta, a objekt lahko kljub temu že umestimo v prostor. Kot kaže, želi vlada čim več projektov izpeljati pod okriljem interventnih zakonov, ki zmanjšujejo okoljske standarde in pospešujejo pridobitev dovoljenj. Ob tem naj bi bilo eno od vodil, da naj bi se na razpisih preprečilo sodelovanje tretjih držav, kot sta na primer Turčija in Kitajska.

Okoljske organizacije opozarjajo tudi, da ker so tako projekti postali del interventnega zakona, zoper njih ne bo možen referendum. Morda pa se prav tu skriva razlog umestitve Neka 2 na ta seznam?

menjave
Zajem zaslona
Zamenjali se bodo vodilni ljudje v vseh službah, ki dajejo soglasja k projektom.

Novi kadri za naoljen stroj

Da želi vlada na tem področju delovati brez nasprotnikov, kaže tudi kadrovski cunami, ki je te dni zadel ministrstvo za okolje in prostor ter njegove službe. Ministrstvo za okolje je tako objavilo razpise za položaje glavnega inšpektorja za okolje, generalnega direktorja Arsa, direktorja direkcije za vode, direktorja direktorata za okolje, generalnega direktorja direktorata za vode in investicije ter generalnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor.

Razpisi so javni, prijavi se lahko vsakdo, a temu, da minister še ne ve, kdo bodo njegovi ključni sodelavci pri sprejemanju najpomembnejših dokumentov za največji investicijski ciklus v zgodovini samostojne Slovenije, ne verjame nihče.