Gradnja blejske južne obvoznice, ki je izjemnega pomena tudi za Bohinjce, bi lahko stekla v začetku prihodnjega leta. Vendar le, če bo blejski občinski svet na seji 15. julija po pridobitvi mnenj potrdil načrtovano traso in zavrnil spremembe, ki jih zahteva civilna iniciativa. V nasprotnem primeru se bo gradnja zavlekla vsaj za sedem let.

V zadnjih dneh je ob jezeru in tudi drugod po Bohinju videti vse več turistov, domačih in teh iz sosednjih držav. V času epidemije novega koronavirusa pa je turizem mrknil. Kako ste v Bohinju doživljali najbolj negotovo obdobje v marcu in aprilu, pa tudi v začetku maja. Kaj vse se vam je podrlo?

Prisotna je bila velika negotovost, saj nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Praktično je bil zaprt ves svet. Zato smo se takoj dobro in dodatno organizirali v skupnosti Julijske Alpe, ki obsega 12 občin, koordinira pa jo Turizem Bohinj. Gre za eno od najboljše organiziranih regijskih skupnosti v Sloveniji, v okviru katere je zajetih približno 2000 zaposlitev v turizmu. Hitro smo se usedli in ocenili, kakšna katastrofa nam grozi. Po pesimističnem scenariju bi lahko koronakriza zmanjšala obisk na območju Julijskih Alp kar za 70 odstotkov, to pa pomeni 120 milijonov evrov manj prihodkov. Po bolj optimisitčnem scenariju pa bi lahko bilo za približno 35 odstotkov manj obiskovalcev. V Bohinju je namreč kar 30 odstotkov služb vezanih na turizem. Če pa upoštevamo še multiplikativne učinke turizma, je ta odstotek še večji.

Kakšni so bili vaši ukrepi?

Takoj smo začeli s pisanjem aktivnih predlogov, ki so bili v veliki meri v pomoč ministrstvu za gospodarstvo. V tem težkem obdobju smo ves čas komunicirali tudi z našimi ponudniki, se pogovarjali z njimi, da bi ugotovili, kaj oni mislijo. Od njih smo prejemali predloge in jih posredovali naprej.

bohinj, pogled s studorja, bohinjsko jezero, stara fužina
Urša Cerar
Pogled na Staro Fužino, Ribčev Laz in Bohinjsko jezero s Studorja.

So upoštevali vaše predloge?

Kar nekaj so jih. Še posebej Slovenska turistična organizacija. Predloge smo posredovali tudi ministrstvu za javno upravo, za okolje in prostor, infrastrukturo. Ocenili smo, kje lahko kot dobro organizirana skupnost prispevamo svoj delež. Naši predlogi so se dotikali že časa po epidemiji. Pripravili smo več spletnih srečanj, med drugim z župani območja Julijskih Alp, in zastavili skupno politiko, ki naj jo občine zasledujejo na turističnih področjih. V dialogu s ponudniki nastanitev smo opozorili na cenovno politiko. Analiza je pokazala, da ob morebitni pokoronski gospodarski krizi nižanje cen ne pelje nikamor, nemara lahko prinese še večji razpad. Zato raje govorimo o dodani vrednosti. Poudarek je tudi na uporabi lokalnih rezervacijskih sistemov.

Ste že zabeležili porast rezervacij prek lokalnega rezervacijskeg sistema?
Šlo bo počasi, a število rezervacij se povečuje. V času, ko sta se ustavila tudi Airbnb in Booking, smo naše goste pozvali, da rezervirajo neposredno pri ponudniku ali prek lokalnega rezervacijskega sistema. Tako tudi provizije ne odtekajo v tujino.

klemen langus
Novice Svet24
"Bohinjci smo gostoljubni ljudje. Kar obljubljamo, to tudi uresničnimo," pravi Klemen Langus.

Nedavno ste dejali, da bodo vsi letos »napadli« slovenskega gosta, ki v normalnih razmerah v Bohinju predstavlja 30 odstotkov skupnih gostov. Kako ste oziroma boste to storili ? Kako ga boste privabili?

Ključno je, da tisto kar obljubimo, kar oglašujemo, tudi naredimo, ponudimo. Da ni razkoraka med obljubo in realnostjo. Ne le v Bohinju, povsod v Alpah govorimo o razsežnosti prostora, in v priporočilu fizične razdalje metra in pol pri nas ni težav, omogočimo lahko tudi 30 metrov distance.

Bohinj je tudi območje narodnega parka, ki ga je najbolje izkusiti, doživeti s pohodi. Oktobra lani je zaživela daljinska pot Juliana Trail, ki v 270 kilometrih in 16 etapah obkroži Julijske Alpe. Pripravlja se nova izdaja vodnika po Bohinjski planinski poti, v sklopu katere je 44 vrhov, med njimi seveda tudi Triglav. Nadaljevali bomo z jasno prometno politiko, ki bo omogočila kakovostno doživetje v območju jezerske sklede. Izpostaviti moram še kartico Gost Bohinja, ki je namenjena gostom, ki vsaj dve noči prenočijo v Bohinju. Kartica gostu omogoča mobilnost. Vključuje brezplačne avtobusne in železniške prevoze, vožnjo z ladjico po jezeru, obiske muzejev, dostop do slapa Savica, ... S tem damo gostu vedeti, da se splača ostati več dni. Ne pozabimo pa na blagovno znamko Bohinjsko. Z njo gostom predstavljamo največje dragocenosti Bohinja, od vrhunske gastronomije do lokalnih rokodelskih izdelkov. Pomembna je vključenost turizma v lokalno skupnost.

kozorog, bohinjsko jezero
Urša
Slabo vreme. Ni slabega vremena, kot bi rekel meteorolog Andrej Velkavrh.

O digitalnem, 14. festivalu alpskega cvetja
"To je bila izjemna izkušnja. Sodelovalo in nastopalo je veliko mladih, od umetnikov, ljubiteljskih botanikov, ... Takšni dogodki krepijo pripadnost lokalni skupnosti in omogočajo, da koronakrizo izkoristimo, da premostimo prepad, ki se je v zadnjih letih zgodil med lokalno skupnostjo, tistimi, ki se ne ukvarjajo s turizmom in tistimi, ki se. Tudi to je bilo poslanstvo tega festivala. Poudarjam, Bohinj ni turistični resort."

Torej letošnja osredotočenost na slovenskega gosta ne prekine z idejo o trajnostno naravnanem, manj množičnem turizmu, z več dodatne vrednosti. Slovenskega gosta, tudi enodnevnega, takšnega, ki se pride namočit v jezero in si hrano prinese s sabo, tudi vključujete v ta koncept?

Tako je. Normalno je, da si z vidika lokalne ekonomije želimo stacionarnega gosta, ki tukaj nekaj potroši. Ampak nikoli nismo zanemarjali ali onemogočali kakovostnega doživetja za enodnevnega gosta. Pravzaprav menim, da sploh ne gre za problematiko enodnevnih gostov. Nasprotno. Razmere reguliramo z jasno vizijo odmika prometa od jezera. Toda, kar zaustavljamo oziroma prepovedujemo, na drugi strani nadomeščamo z vso potrebno ponudbo.

Bistveno je, da lokalni prebivalci tudi v najhujši gneči živijo kakovostno. Istočasno je ključno, da tako enodnevnemu kot stacionarnemu gostu nudimo kvalitetno doživetje. Če gostu obljubimo raj na Zemlji ob Bohinjskem jezeru, potem ga mora doživeti tudi v praksi. Zato so vsi naši ukrepi smotrni in smiselni. Plovbni režim na jezeru pomeni, da imamo neke vrste nadzor nad stanjem v jezeru, da vemo, kakšno bo jezero čez pet let. Naša naloga je, da ga varujemo. Parkirni režim je jasen. Parkiranje ob največjem slovenskem sladkovodnem jezeru, v centru Triglavskega narodnega parka, pač nekaj stane. Ampak gost lahko parkira v Bohinjski Bistrici in se brezplačno z avtobusom pripelje do jezera. S tem kreganje za napačno parkiranje odpade. Še več, dodatno spodbujamo, da pridejo ljudje v Bohinj z avtobusom ali vlakom. Ti prevozi so organizirani, recimo od Bohinjske  Bistrice do jezera ali iz Srednje vasi v hribe, do Planine Blato in Vogarja. Kljub krizi smo ohranili vse prevoze. Letos bomo uvedli še dodatno možnost taksija do doline Voje.

bohinj, delo na njivi
Urša Cerar
Vaščanka med opravilom na njivi.

Je tudi letos v načrtu enodnevno zaprtje ceste do Ukanca za motorni promet?

Je. Cesta bo ponovno zaprta 11. julija. Tokrat zapiramo cesto že v Ribčevem Lazu. Se pomikamo še en korak proti vzhodu. Ponovno bodo na voljo vse druge oblike javnega prevoza.

Eden od najbolj vročih protikoronskih ukrepov vlade so turistični boni. Je že povpraševanje gostov? Kako ste zadovoljni s tem ukrepom?

V zadnjem tednu ali dveh se že pojavlja povpraševanje, prej je bilo še nekaj neznank. To je eden boljših ukrepov in bo v pomoč slovenskemu turizmu. Predlagali smo ga v okviru skupnosti Julijske Alpe.

Tujih turistov pa bo vendarle manj ...

Ni me strah. Ker smo v zadnjem letih postavili prekleto dobre temelje. Če bomo na teh temeljih vztrajali, na zavedanju pomembnosti varovanja okolja, na prometnem režimu, razvoju znamke Bohinjsko, s spodbujanjem mladih, da bi se odločili za kmetijstvo, da ohranimo kulturno krajino, da ne postanemo turistični resort, ker to pač nismo. Če postanemo turistični resort, se zame konča turizem v Bohinju.

bohinjsko jezero, bohinj
Urša Cerar
Ob obali Bohinjskega jezera

Kakšnih turistov si želite še več?

Zagotovo več ribiških gostov, zlasti v času izven glavne sezone. To so res dobri gostje, zavedajo se, kako pomembno je, da so reke čiste. V času koronavirusa se bomo še dodatno naslonili na pohodništvo. Bohinj kot kraj za doživljane tega izjemnega okolja narodnega parka, znanih delov in skritih kotičkov.

Skritih kotičkov, ki jih tudi slovenski gost še ne pozna …

Že pohodniške poti po dolini ponujajo veliko. Recimo, na vzhodnem koncu Bohinja, je vas po imenu Nemški Rovt. Sprehodimo se lahko do te vasi, pogledamo tamkajšnjo mlako, poslušamo žabe in pojemo nekaj dobrega v vasi. Skratka, gost ima veliko za videti in doživeti, ni treba, da je zgolj ob Bohinjskem jezeru.

buf, bife, stara fužina
Novice Svet24
Po terasi najbolj priljubljenega lokala v Stari Fužini se kdaj pa kdaj sprehodijo tudi kokoši.

O tem govorim, ko rečem »predrugačene turistične misli«. Z besedami nekdanjega direktorja Triglavskega narodnega parka Janeza Bizjaka. »Koga vabimo v Bohinj? Vabimo radovedne, iskateljske, pristinih doživetij sposobne, sanjave, pustolovske, a hkrati do narave spoštljive, obzirne in kulturne ljudi.« Zato da bo Bohinjcem prijeten Bohinj (p)ostal oaza presenečenja. Če to ustvarimo, ustvarimo to potrebno energijo, ki jo bo Bohinjec lahko kjerkoli, v trgovini, na bencinski črpalki, v hotelih, izžareval. In ljudje bodo zadovoljni. Narava je pa tako lepa, da je nikoli ne bomo presegli.

Nazaj na koronavirus. Če pride do okužbe med turisti? Kaj boste storili? Imate izdelan načrt?

O tem smo se že pogovarjali, imeli pa bomo še sestanke. Smo v stiku z zdravstvenimi službami. Zelo pomembno je, da smo pripravljeni in da pravilno odreagiramo. Gre pravzaprav za našo obljubo.

parkirišče, voje, stara fužina
Novice Svet24
Minulo soboto je bilo kar polno parkirišče v Stari Fužini, od koder pelje cesta dalje proti Vojam, Vogarju in Planini Blato

"Načeloma je iz hleva narediti apartma zelo enostavno, iz apartmaja nazaj hlev pa zelo težko."

Nedavno je bil Bohinj v ugledni reviji Forbes uvrščen med najbolj varne destinacije?

Ponosni smo, da so nas izbrali. Evropska komisja tudi prepoznala Bohinj kot eno izmed pomembnih destinacij za trajnostni turizem, se pravi, da smo v zadnjih letih zagotovo nekaj naredili na tem področju. Naša zaveza je še toliko večja.

Poleg državnih je sprejetih tudi nekaj ukrepov na občinski ravni. Prostornejše terase, več organiziraih prevozov? Je v načrtu še kakšna pomoč tistim, ki so povezani s turizmom?

Ob epidemiji koronavirusa je bilo pomembno, da stopimo še bolj skupaj. Dogovorili smo se recimo, da ne bomo pobirali provizij za rezervacije, ki gredo prek našega rezervacijkega sistema. Sprejet je predlog o odmiku plačila nadomestila za stavbno zemljišče. Občina bo imela razpis, s katerim bo pomagala obstoječim ponudnikom. V skupnosti Julijskih Alp pa smo se dogovorili, da ne bomo sofinancirali nastanka novih apartmajev in sob. Bohinj jih ima že skoraj 10.000. Ta količina je zadnja leta kar rasla. Načeloma je iz hleva narediti apartma zelo enostavno, iz apartmaja nazaj hlev pa zelo težko. Ne vem, kako bomo lahko imeli znamko Bohinj, če ne bo več krav v Bohinju, kako bo v planinah, če bo ostala le turistična vas. To so zelo pomembna vprašanja. Upam, da je ta koronačas prinesel nekakšen reset. Da bomo razumeli pomembnost turizma. Koliko smo dejansko odvisni od te panoge in kako pomembno, da ohranjajmo in krepimo tudi druge dejavnosti.

hotel zlatorog, ukanc
Novice Svet24
Hotel Zlatorog v Ukancu še čaka na prenovo.

Kaj lahko prinesejo novi hoteli?

Zelo enostaven odgovor. Trajnost turizma predstavlja profesionalnost. V Bohinju imamo zaenkrat nekaj malega družinskih hotelčkov, zdaj pa se je začela prepotrebna hotelska investicija. Z njo prihaja zagotovilo, da bo Bohinj kot turistična destinacija živel še leta in leta. Zgolj odločitev za en apartmajček, še ne pomeni, da smo na turističnem področju zmagali. To ne zagotavlja trajnosti turizma v Bohinju. Z novimi hoteli bomo dobili dovolj kapacitet, in potem se bodo lahko tudi drugi priključili na smer, ki jo bomo vodili skupaj z večjimi hoteli.

Sem pa absolutno pristaš tega, da Bohinj ostane kot puzzle, da ga ne prevzamejo velike hotelske verige. Skratka, da ostanejo manjši deli, ki jih je treba združiti v skupni imenovalec. Ne sme se zgoditi, da bi nekdo prišel in rekel, jaz imam veliko denarja in bom zadeve zapeljal v svojo smer. Nihče se ne sme postaviti za odrešitelja Bohinja. To smo vsi mi, ki tukaj živimo. Dominacije enega velikega akterja si bohinjski turizem ne želi.

Za konec. Bi bilo ob znamenitem kamnitem mostu pri cerkvi sv. Janeza v Ribčevem Lazu smiselno postaviti most ali brv za pešce?

Brv je že načrtovana. V celoti gledano pa moramo zadevo reševati drugače, z umirjanjem prometa.

slonček, korita mostnice
Urša Cerar
Znameniti slonček v soteski Korita Mostnice.

pozna-pomlad, bohinj, rože
Urša Cerar
Cvetoči junijski travniki ob Bohinjske jezeru. V Bohinju raste preko 1000 različnih rastlinskih vrst.

cerkev svetega janeza, ribčev laz
Urša Cerar
Cerkev sv. Janeza v Ribčevem Lazu.

bohinjsko jezero
Novice Svet24
Bohinjsko jezero je čudovito v vseh letnih časih.

slap mostnica
Urša Cerar
Slap Mostnica na koncu doline Voje.