Predsednik republike Borut Pahor je že napovedal, da bo v skladu z zakonom o ustavnem sodišču izvedel nov postopek izbire kandidatov za novega ustavnega sodnika najpozneje v 14 dneh. Če bo nov kandidat potrjen v državnem zboru, bo to zadnji Pahorjev predlog za mesto ustavnega sodnika, saj se sestava sodišča po rednem postopku ne bo menjala naslednjih pet let. V dosedanjih osmih postopkih izbire za to mesto so bili Pahorjevi kandidati izvoljeni v prvem krogu.

Predsednik republike Borut Pahor je tokrat državnemu zboru ponudil dva kandidata za ustavnega sodnika, s čimer se je verjetno želel elegantno izogniti napadom največje vladne stranke SDS in njenih medijskih portalov, ki je kot edina izmed sedmih prijavljenih kandidatov podpirala Barbaro Zobec.

Barbara Zobec je soproga nekdanjega ustavnega sodnika in aktualnega vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki s stranko SDS deli pogled na stanje v slovenskem pravosodju oziroma, v besednjaku SDS, krivosodju. Do pravosodja je kritična tudi njegova soproga. »Sodniki veliko delajo in pri delu se pač pojavijo določene napake, te napake pa se potencirano upoštevajo samo pri določenih sodnikih, medtem ko drugi, predvsem tisti, ki delajo na nekakšnih projektih in ki sploh ne opravljajo sodne funkcije ali sodijo samo simbolično, naredijo bliskovite kariere,« je februarja opozorila Zobčeva.

Če je predsednik republike ne bi predlagal za kandidatko, bi bil najverjetneje deležen ostrih napadov s strani SDS, čemur pa se je elegantno izognil tako, da je prvič v svojem mandatu državnemu zboru dal na izbiro dva kandidata. To sta bila Andraž Teršek in Barbara Zobec.

V posvetovanjih s poslanskimi skupinami se je namreč izkazalo, da največ podpore uživata Teršek in Zobčeva, čeprav so slednjo izrecno podprli le v SDS, medtem ko so jo v NSi ocenili za sprejemljivo. Obe stranki imata sicer skupaj v državnem zboru 33 poslancev, za izvolitev ustavnega sodnika pa je potrebnih 46 glasov.

Da med poslanci nima dovolj podpore, je kmalu po svoji javni predstavitvi spoznala tudi sama in odstopila od kandidature. Kot je zapisala v izjavi, ki jo je posredovala v državni zbor, dobro ve, da ne bo ustavna sodnica, saj jih voli politika.

Na mizah poslancev je tako ostala le še kandidatura Terška, za katerega je sprva kazalo, da bo brez težav dobil zadostno poslansko podporo. To so mu namreč napovedali v LMŠ, SMC, Levici, SAB, Desusu in SNS ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

SMC ima osem poslancev, osem glasovnic neveljavnih

Teršek je zadostno podporo prejel na ponedeljkovi seji mandatno-volilne komisije, kjer ga je podprlo devet članov, proti jih je glasovalo šest. Ko je že kazalo, da bo Teršek dobil zadostno podporo, pa je v akcijo stopil predsednik vlade in SDS Janez Janša, ki je na koalicijskem vrhu zahteval enotno odločitev koalicije.

Teršek si je na plenarnem zasedanju obetal podporo 5o poslancev, saj je bila vodja poslanske skupine SAB Maše Kociper odsotna, a je njegovo imenovanje od 88 prisotnih podprlo le 42 poslancev, 38 pa jih je bilo proti, medtem ko je bilo osem glasovnic neveljavnih.

Kljub neizvolitvi pa so vse stranke, ki so Teršku prej zagotavljale podporo, zatrjevale, da so ga na tajnem glasovanju podprle. Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je povedala še, da so bila na zadnjem vrhu koalicije »precej glasna« opozorila predsednika vlade Janeza Janše o tem, kako bi bilo treba glasovati. »A to v ničemer ne spremeni dejstva, da smo se v poslanski skupini SMC odločili, da kandidata podpremo,« je zagotovila Sluga.

Zanimivo, da je bilo v glasovalni skrinjici osem neveljavnih glasovnic, natančno toliko poslancev pa ima v parlamentu stranka SMC.

V nekaterih medijih so se sicer pojavila ugibanja, da je SMC podporo Teršku odrekla zaradi iz konteksta iztrganih izjav iz leta 2011, ki so bile v javnost plasirane na dan glasovanja. To bi bilo sicer popolnoma legitimno, a bi stranka kljub temu lahko premogla toliko poštenosti, da bi to javno priznala.

Andraž Teršek
STA
Andraž Teršek je bil edini kandidat za ustavnega sodnika.

Ogorčen boj SMC za preživetje

Aktualni predsednik vlade se je v preteklosti iz opozicijskih klopi zgražal, da vlado vodi stranka LMŠ, ki je na volitvah dobila le 13-odstotno podporo. Očitno pa nima nobenih težav s tem, da je vodenje enega izmed najpomembnejših ministrstev zaupal stranki SMC, ki jo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira 0,3 odstotka vprašanih. Če bi to pretvorili v volilne glasove na zadnjih volitvah, bi to pomenilo, da stranko podpira nekaj več kot 2600 volivcev, torej malce večje slovensko naselje.