Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je izrazil zadovoljstvo, da so začeli dialog. Današnjega srečanja ne vidi kot pogajanja. "Predvsem smo morali od vsakega sindikata posebej slišati, kakšne so razmere na terenu, kakšne so težave, anomalije," je pojasnil. Po njegovih besedah se je vladna stran zavezala, da bo sindikalne pripombe in predloge preučila.

Na vprašanje, ali je sam zadovoljen s tem, kako so v praksi vodstva dodeljevala dodatke, pa je odgovoril, da posploševanje ni v njegovi naravi in da so bili tudi danes izpostavljeni nekateri primeri, ko je bil management pri tem zelo uspešen.

Kot je bilo razbrati tudi iz izjav ob koncu današnjega srečanja, imajo sicer na sindikalni strani kar precej pripomb. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da se je "pokazala celotna paleta konfuzije, neenakosti, nepravičnosti".

Po njegovih besedah pa so tudi na vladni strani ugotovili, da je treba zadevo urediti, sicer bo prišlo, "kot je rekla ena od kolegic s področja zdravstva, do podobne situacije kot v Franciji, ko so zdravstveni delavci prišli na cesto".

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je pojasnil, da so se dogovorili, da bo vladna pogajalska skupina oz. ministrstvo za javno upravo pridobilo tudi nekatera pojasnila posameznih resorjev, kjer prihaja do težav pri izplačevanju dodatkov. "Dogovorili smo se, da bo tam, kjer prihaja do konkretnih ali pa do precej očitnih kršitev, aktiven tudi inšpektorat za javni sektor," je dodal Počivavšek.

Sicer pa je izpostavil tudi njihovo kritiko, ker vlada v sklepu o določitvi sredstev za izplačilo dodatka po interventnem zakonu za maj ni vključila celotnega javnega sektorja, ampak zgolj zdravstvo in socialo. Pozvali so, da se sklep popravi. Kot je izpostavil Štrukelj, policisti, podobno kot šolniki, v sklepu sploh niso omenjeni, čeprav so recimo policisti tudi v maju še vedno bili na italijanski meji, kjer je bila ogroženost še vedno velika, zaposleni v šolah in vrtcih pa so se v maju vrnili v šole in vrtce.

Koritnik je poudaril, da za celotno obdobje epidemije, torej tudi maj, zaposlenim v javnem sektorju pripada dodatek po kolektivni pogodbi za javni sektor. Ob tem dodatku pa so uvedli še dodatek po interventnem zakonu zaradi povečane obremenitve oz. dodatne ogroženosti in "vlada je ocenila, da je v maju bila intenzivnost te ogroženosti ali obremenjenost nižja kot v preteklih mesecih".

Za sindikate je tudi nesprejemljivo, da prihaja pri izplačevanju dodatkov do velikih zamud. Po Počivavškovih navedbah jim je minister zagotovil, da bodo poskušali zagotoviti ta sredstva čim prej, da se ne bodo uresničile napovedi nekaterih direktorjev javnih zavodov, da se bodo poračuni izvajali še septembra.

Sindikati so po Štrukljevih besedah kot problematično izpostavili tudi, da so tisti, ki so prisiljeni ostati doma, ker morajo v karanteno, "kaznovani" s tem, da dobijo 50 odstotkov plače. "Vsekakor moje osebno razumevanje imajo," je dejal minister in napovedal preučitev možnosti za ureditev tega stanja.

Kakšne odločitve danes še ni bilo tudi glede regresa, kjer sindikati predlagajo višje izplačilo od zakonsko določenega minimuma v višini minimalne plače (940,58 evra). Po Koritnikovih besedah so jim sindikati že pred dnevi posredovali dva predloga, enega za 1050 evrov in drugega za 1100 evrov za vse javne uslužbence. Danes je želel slišati še njihove argumente, na podlagi tega pa bo pridobil stališče vlade.

Je pa minister izpostavil, da se je minimalna plača v lanskem letu povišala, regres je bil razbremenjen, poleg tega so vsi državljani prejeli turistični bon v vrednosti 200 ali 50 evrov za letni dopust.