Vlada ga je 25. maja sprejela na dopisni seji. O tem ni obvestila javnosti. Do pred kratkim je pred javnostjo skrivala celo dnevni red te seje. Vladni urad za komuniciranje je sklep portalu Necenzurirano.si poslal šele po tem, ko ga je izrecno zahteval.

Maske so bile brez ustreznih oznak

Po prvotni pogodbi je sicer Pečečnik državi za prevoz zaračunal 5,5 milijona evrov. Dokumenti potrjujejo, da je bilo to preveč. »Pogodbeni stranki ugotavljata, da je dobavitelj kupcu pri dosedanjih dobavah zaračunal preveč stroškov transporta in blaga,« je mogoče prebrati v enem od dodatkov k pogodbi. A Pečečniku dela tega denarja ne bo treba vračati, saj je zavod privolil v dobropis.

Osmega aprila je zavod za blagovne rezerve s podjetjem Public Digital Infrastructure, ki je v lasti Joca Pečečnika, sklenil 31 milijonov evrov vredno pogodbo o dobavi velikih količin zaščitne opreme. Po vrednosti je šlo za največjo naročilo v času epidemije covida-19. Pečečnik bi moral v Slovenijo dobaviti večje količine opreme, natančneje 2 milijona zaščitnih mask FFP2 po ceni 1,85 evra na kos, 1 milijon zaščitnih mask FFP3 po ceni 3,6 evra na kos, 2 milijona medicinskih mask 2R po ceni 0,62 evra na kos, 250.000 zaščitnih oblek za zdravstveno osebje oziroma zdravnike po ceni 13,32 evra za kos oziroma 30,86 evra na kos in 5 milijonov zaščitnih rokavic po ceni 0,8 evra na kos.

Zaščitna oprema bi morala biti pri nas najpozneje do 15. maja. Že v osnovni pogodbi je zavod zahteval, da mora vsa oprema ustrezati slovenskim standardom in predpisom. To bi moral dobavitelj, torej Pečečnik, dokazati z ustreznimi certifikati. Vse naročene maske bi morale namreč imeti ustrezno zaščito, da bi jih lahko uporabljali v zdravstvu.

Toda pri tem se je kmalu zapletlo. Pečečnik je namreč najprej v Slovenijo namesto mask FFP2 dobavil kirurške maske 2R, ki sploh niso bile del pogodbe. Zavod jih je odkupil, pri čemer je s Pečečnikom sklenil novo pogodbo. Prav tako Pečečniku ni uspelo dobaviti dogovorjenih mask FFP3, ki nudijo najvišjo stopnjo zaščite.

Maske FFP2, ki jih je uspel uvoziti, pa niso imele ustreznih oznak. Natančneje, bile so brez oznake, ki bi dokazovala, da gre za ustrezen standard za osebno dihalno opremo (CE), in brez pripisane štirimestne številke, ki jamči, da ne gre za ponaredek ali slabe materiale.

Pečečnik v težavah, država na pomoč

Pečečnik je zato zašel v težave. Zamujal je z roki. Zdravstveno osebje je nujno potrebovalo maske, ki pa so obtičale na carini. Pristojni organi teh mask zaradi neustreznih oznak niso želeli spustiti v promet. Za celotno opremo, ki jo je uvozil, je Pečečnik že pred tem na Kitajsko nakazal predplačilo, za katerega je pred tem najel posojilo.

Še v četrtek, 21. maja, je zavod Pečečnikovo podjetje pozval, da mu mora v osmih dneh dobaviti celotno pogodbeno dogovorjeno količino, sicer bo odstopil od pogodbe. Pečečnik je bil stisnjen ob zid. V Sloveniji je imel maske, ki jih ne bi smel prodajati na trgu v EU.

A nato se je začela državna akcija reševanja. Le štiri dni pozneje, 25. maja, je Janševa vlada na Počivalškov predlog na dopisni seji sprejela sklep, s katerim je spremenila pravila igre. Zavodu za blagovne rezerve je omogočila, da je lahko prevzel tudi osebno varovalno opremo, ki nima potrebnih dokumentov oziroma ni označena skladno z zakonodajo. Vanjo spadajo tudi neustrezne maske tipa FFP2, ki jih je uvozil Pečečnik.

»Maske smo v skladu s pogodbo dobavili že v začetku maja, in ne junija. Že od takrat so v skladišču državnih rezerv. Dobavili smo jih v skladu s pogodbo in tudi certifikati, ki smo jih priložili, so bili takrat veljavni in v skladu z evropskim priporočilom,« se je na to odzval Pečečnik.

Pri tem se je vlada sklicevala na priporočilo Evropske komisije, da lahko osebna varovalna oprema pride v posamezno državo, čeprav pred tem vsi postopki ugotavljanja, ali je certificirana in primerna za uporabo, še niso dokončani. S tem priporočilom, sprejetim že marca, so želeli v Bruslju preprečiti, da bi posameznim državam na vrhuncu epidemije zmanjkalo mask in druge zaščitne opreme. Pod določenimi pogoji so zato sprostili njihov uvoz.

Janševa vlada je torej tik pred uradnim koncem epidemije uporabila evropska priporočila za hude čase, saj je le tako lahko rešila izbrane dobavitelje – čeprav se je zdaj izkazalo, da država njihove opreme med epidemijo sploh ni potrebovala.

Uradno: za prevoz je zaračunal preveč

Omenjeni sklep vlade je dar z neba za Pečečnika in ostale izbrane dobavitelje. Zavodu je namreč omogočil prevzem zaščitnih mask in ostale opreme ne glede na to, ali je dejansko ustrezna ali ne. Njeno zdravstveno in varnostno ustreznost bo zavod preverjal šele naknadno. Če bo tržni inšpektorat ugotovil, da dobavljeno blago ne izpolnjuje vseh zahtev, bo moral Pečečnik vrniti plačano kupnino. Če tega Pečečnik ne bo storil, bo zavod unovčil garancijo prvovrstne banke, ki mora veljati do sredine julija.

Toda pri tem velja opozoriti, da je garancijske posle v času krize zavarovala državna SID banka. Če bi zavod unovčil Pečečnikovo garancijo, bi se tako lahko zgodilo, da bi na koncu vse spet plačala država in to prek SID banke. Podjetje Public Digital Infrastructure, ki ga Pečečnik obvladuje prek Nizozemske, denarja za vračilo nima. Konec leta 2018 ni imelo nobenega premoženja, ob tem pa je imelo za več kot pol milijona evrov dolgov. Prav to je verjetno razlog, da je Pečečnik posel z zavodom izpeljal prek praznega podjetja.

»Imel sem sklenjeno bančno garancijo s SID (z njimi redno poslujem že 25 let) za del kredita, del pa sem garantiral s svojim podjetjem. Vse kredite iz naslova uvoza opreme, plačilo garancijske premije in obresti sem bankam vrnil oziroma plačal že 28. maja. Šlo je za deset milijonov evrov,« je pojasnil Pečečnik.

Pečečnik je na koncu moral nekoliko popustiti le pri ceni. Vrednost 31 milijonov evrov pogodbe se je znižala na slabih 19 milijonov evrov. Večino tega denarja je Pečečnik dobil že aprila. V začetku tega meseca mu je zavod nakazal še 1,4 milijona evrov, zavod pa je del kupnine še zadržal. Pečečnik je moral privoliti v to, da DDV ne bo zaračunal zavodu, zaradi manjših količin pa so se znižali tudi stroški prevoza.

Pridelal več kot pol milijona izgube

»Iz posla smo naredili izgubo v višini 664.000 evrov in to kljub temu, da smo državi dobavili neplanirane kirurške IIR-maske brez plačila transportnih stroškov (to so tiste iz prvega uvoza, ki naj bi bile FFP2) in da smo z dobavitelji uredili dobropis v višini enega letalskega prevoza. Celotni transport je bil predviden s 13 letali v višini 5,5 milijona evrov, vendar smo zaradi stornacije asistentskih uniform in mask FFP3 za blago, ki ga nismo dobavili, plačali dva dodatna letalska prevoza v vrednosti 939.000 evrov. Končna cena transporta, ki jo moram plačati dobavitelju, je bila 4.611.000 evrov. Državne rezerve pa so nas prisilile v podpis aneksa in nam dobesedno ukradle del transporta v višini 573.000 evrov. Njihova logika pri obračunu transporta je bila, da ne gledajo, koliko smo količinsko pripeljali opreme, ampak koliko je ta finančno vredna. Kar je edinstven primer na svetu,« je potožil Pečečnik.

Prodal je družinsko zemljo

»Nisem imel druge izbire, kot da sem za 3,5 milijona evrov prodal družinsko zemljo, milijon evrov pa sem po podpisu aneksa dobil plačanih od državnih rezerv. Tako sem lahko na rok vrnil denar banki. Še danes so mi rezerve dolžne slabih pet milijonov evrov, banki pa sem vrnil iz svojega denarja in iz kupnine od zemlje. Opreme nam ne plačajo, čeprav je dobavljena že od konca aprila,« je še pojasnil.

Nekdo mu bo plačal

»Dobavili smo za 19.208.000 evrov opreme. Transport je bil po kraji državnih rezerv obračunan 4.038.000 evrov, nas pa je stal 4.702.000 evrov. Nekdo mi bo to plačal,« je zaključil Pečečnik.