vabilo na zaslišanje1
Facebook
Vabilo na zaslišanje, ki so ga kriminalisti protestniku dostavili osebno.

Predsednik vlade Janez Janša je v svojih javnih nastopih in prek objav na družbenih omrežjih že večkrat izjavil, da napise Smrt janšizmu, svoboda narodu vidi kot grožnjo s smrtjo. A kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov je tožilstvo v Ljubljani zavrglo, saj meni, da ne gre za kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti. Že takrat so na tožilstvu povedali, da bi omenjeno dejanje lahko spadalo le pod opis kaznivega dejanja grožnje, ki pa se glede na določbe kazenskega zakonika preganja le na predlog oškodovanca. Janez Janša se je na odločitev tožilstva odzval z objavo na družbenem omrežju Twitter: »Sramota brez primere. Preganjali pa so osebo, ki je obesila zastavo Dežele Kranjske, ali mamco, ki je prižgala svečo za svojega nepokopanega sina.«

Kdo je podal ovadbo?

A kot kaže predsednik vlade vztraja pri tem, da je treba protestnike kazensko preganjati, in glede na to, da po kazenskem zakoniku policija grožnje preganja le na predlog oškodovanca, je vzel pot pod noge in tiste, ki so razkazovali napise Smrt janšizmu, svoboda narodu, ovadil zaradi groženj. Kot smo lahko zasledili na družbenem omrežju Facebook je eden od protestnikov prejel obisk kriminalistov, ki so mu izročili vabilo na zaslišanje, kjer naj bi dal »potrebne podatke v zvezi s transparentom z zapisano vsebino grožnje predsedniku vlade Republike Slovenije med neprijavljenimi protesti.«

Zbiranje podatkov

Osumljenec, kot policija zdaj uradno imenuje protestnika, je na facebooku objavil vabilo na zaslišanje in se vprašal, ali je policija popisovala protestnike prav z namenom, da bi jih predsednik vlade lahko ovadil. Takole se glasi njegov komentar: »Gospod Janšizem, kdorkoli že to je, se je odločil, da angažira policijo, da popišejo vse protestnike, ki ga na transparentih žalijo, tako da nas bo lahko kasneje preganjal na predlog. Torej še preden smo storili domnevno kaznivo dejanje proti gospodu Janšizmu. Smrt janšizmu, smrt fašizmu. Svoboda Narodu!«

Kaznivo dejanje

Iz vabila na zaslišanje je razvidno, da so protestniki osumljeni kaznivega dejanja grožnje, katerega zakonska definicija je: »Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.« Na kabinet predsednika vlade smo naslovili vprašanja, zakaj je ovadil protestnike ter kdaj, kje in na kakšen način je podal ovadbo, a odgovora do konca redakcije nismo prejeli.

Postopek zoper osem oseb

Z vprašanji - koliko protestnikov so obiskali kriminalisti, koliko jih bo zaslišanih in zakaj jim vabila vročajo osebno - smo se obrnili na policijo. Zanimalo nas je tudi, ali je uradno stališče policije, da je janšizem enako predsednik vlade, in kdo je podal tako interpretacijo. 

Policija je odgovorila, da so ljubljanski policisti med spremljanjem zbiranja ljudi na javnem kraju zaznali transparente z vsebino, ki je lahko sporna tako z vidika izražanja grožnje, javnega spodbujanje sovraštva, razžalitve in podobno. V takšnih primerih so dogajanje avdio in video dokumentirali. V posameznih primerih pa je policija transparente zasegla. Pojasnili so, da so identiteto osumljencev ugotavljali neposredno na kraju in preko video posnetkov. Policija je v teh primerih "sama ugotovila razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. O zaznavi je bil seznanjen oškodovanec, ki je predlog za pregon tudi podal".

Trenutno v zvezi s tem ljubljanski policisti vodijo postopek zoper osem različnih oseb zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Do sedaj so dvema osebama izdali vabilo. Za navedeno kaznivo dejanje pa je po kazenskem zakoniku zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Kot so pojasnili na policiji, predkazenski postopek vodi in usmerja pristojno okrožno državno tožilstvo (ODT), zato se policija v takih primerih posvetuje z državnimi tožilci in glede podaje kazenske ovadbe ali poročila ravna izključno po navodilih ODT. 

Policija se ne opredeljuje do interpretacije, temveč do okoliščin

Dodali so, da se "policija ne opredeljuje do interpretacije, temveč do okoliščin, ki kažejo na sum storitve kaznivega dejanja. Poleg okoliščin je pomemben namen storilca, način storitve, položaj in vpliv storilca, pogosto pa tudi kontekst (npr. več tovrstnih podobnih dejanj) ter domet izjav. Konkretne okoliščine glede odločitve za pregon kaznivega dejanja ocenjuje pristojni okrožni državni tožilec, ki je vključen v predkazenski postopek".

Po njihovih besedah je to treba upoštevati zato, ker so kljub navidezni podobnosti primeri različni. Organi odkrivanja in pregona morajo upoštevati smernice, sodno prakso in pogoje za pregon posameznih vrst kaznivih dejanj.

Storilec kaznivega dejanja grožnje se sicer preganja na predlog. Storilci kaznivih dejanj v povezavi z žalitvami (razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev in opravljanje) se preganjajo na zasebno tožbo, v določenih primerih, ko gre za nosilce najvišjih javnih funkcij, pa prav tako na predlog.