V teh dneh smo v medijih nemočno opazovali kmete, ki so morali zavreči tone solate, ker je, žal, niso uspeli prodati. Mnogi posamezniki in zavodi so se organizirali, da bi spodbudili prodajo solate med kupci. Eden od njih je bil denimo Mali plac za prihodnost, ki je takoj organiziral prodajo solate enega od kmetov svojim članom – teh je nekaj tisoč. Tako so vsaj malo ublažili škodo zaradi presežka solate. Še vedno pa ogromnih količin te priljubljene zelenjave ni bilo mogoče rešiti. Kmetje in tudi zadruge, ki odkupujejo njihove pridelke ter jih dobavljajo večjim trgovskim verigam, iščejo vzroke za to, da bi v prihodnje lahko podobno dogajanje preprečili.
Spodbujanje samooskrbnosti
»Ko so se pojavili ukrepi zaradi koronavirusa, je bil ravno čas planiranja in setve solate. Slovence je bilo strah, ali bomo dovolj samooskrbni, če se zaprejo meje, in ali bomo sploh imeli dovolj zelenjave. Zapirale so se trgovine, ukrepi so postajali čedalje strožji. Kmetje so se začeli zavedati svoje velike odgovornosti. Skrbelo jih je, ali bodo imeli sploh dovolj semen in gnojil, skratka vsega potrebnega za povečanje proizvodnje, da bi bilo zelenjave dovolj za vse. Uspelo jim je in proizvodnjo so povečali za 20 odstotkov,« razlaga predsednica zelenjavne verige Patricija Pirnat iz Kmetijske zadruge Agraria Koper. »Hkrati s pritiski na kmete, naj gojijo več zelenjave, je kmetijsko ministrstvo spodbujalo ljudi k vrtnarjenju.« Veliko več ljudi se je posvetilo vrtičkanju, ker so tudi tako na zdrav način preživljali čas v karanteni. Namesto rož mnoge balkone zdaj krasi zelenjava. Samooskrba se je povečala.
Solate nismo kupovali
Oba predstavnika kmetijskih zadrug kot tudi v trgovskih centrih Lidl in Mercator pa ugotavljajo, da so se v zadnjih dveh mesecih močno spremenile nakupovalne navade. »Kar naenkrat nismo več zahajali tako pogosto v trgovine, kupovali smo bolj premišljeno, trajnejše izdelke, to se je verjetno precej poznalo. Da se je v teh večjih trgovinah prodaja solate povsem ustavila, pa kot predsednica zelenjavne verige skoraj ne morem razumeti, ker smo v naših trgovinah v Agrariji Koper in tudi v zadružnih trgovinah zaznali kvečjemu porast povpraševanja po domači zelenjavi,« razmišlja Pirnatova in dodaja, da Agrarija s svojimi pridelki zalaga Mercator, Špar, Tuš, Hofer in Lidl.
Robert Tomazin iz KZ Krka pravi, da v zadrugi na začetku sezone pripravijo okviren program prodaje, ki ga razdelijo po trgovskih verigah in se ga potem skušajo po koledarskih tednih držati. »Proizvodnja solate letos ni bistveno odstopala od preteklih let. Prepričan pa sem, da so se navade slovenskega potrošnika med koronakrizo zmanjšale na minimalno potrebno nabavo življenjskih dobrin. Sprememba potrošniških navad se pozna, recimo, tudi pri svežem mesu, saj so cene živine padle.« Tudi oni večino svoje zelenjave prodajo v večje trgovske centre, kot so Tuš, Mercator, Spar.
Morajo uvažati?
Zato smo v Mercatorju in Lidlu vprašali, kaj se je po njihovem mnenju dogajalo na trgu. »Tudi v Lidlu ugotavljamo, da so med epidemijo kupci deloma spremenili svoje nakupovalne navade. Na začetku so namreč več posegali po trajnejšem sadju in zelenjavi: citrusih, jabolkih, paprikah, zelju, krompirju in čebuli, preostala sveža ponudba je bila zanje manj zanimiva. Ko so se zadeve nekoliko stabilizirale, so bili ljudje več doma in so tudi več kuhali. Tako se je spremenilo tudi njihovo nakupovanje – začeli so več posegati po svežem blagu. S tem je stekla tudi prodaja sadja in zelenjave,« so nam odgovorili v Lidlu, v Mercatorju pa poudarili: »Med trgovci smo tradicionalno največji odkupovalec slovenskega sadja in zelenjave, in če je le mogoče, kupcem ponudimo slovenske pridelke, če so le na voljo v zadostnih količinah primerne kakovosti in cene. Tako je tudi s solato, vendar sta se zaradi epidemije povpraševanje in ponudba na trgu zelo spremenila. Kupci so v tem času manjkrat zahajali v trgovino in takrat kupovali predvsem trajnejša živila. Marsikdo, ki je ostal doma, je v tem času verjetno posadil svojo solato in tudi katero drugo zelenjavo. Izziv je tudi to, da je pri nas sezona kratka, večina pridelovalcev pa sočasno pridela in ponuja iste vrste pridelkov. Vsaj na začetku in proti koncu sezone moramo torej zelenjavo tudi uvažati, da ves čas zagotavljamo ustrezne količine.«
Za domače proizvajalce več birokracije!?
A Patricija Pirnat pravi, da jo moti, ker toliko zelenjave prihaja iz tujine, iz bližnjih držav, kot je Italija, Španija je pa samo še korak dlje. »Ta zelenjava vsebuje bistveno več pesticidov kot naša, slovenska. V Sloveniji imamo glede tega res strogo zakonodajo in so rastline minimalno tretirane, v skladu s predpisi evropske zakonodaje. Zato naša zelenjava vsebuje bistveno več mineralov in vitaminov.« Robert Tomazin razmišlja, da je tako morda tudi zato, ker je sprejetje kmetijskega zakona lani postavilo velike administrativne ovire pri sklepanju pogodb z domačimi proizvajalci, kar naj bi bila velika cokla pri operativnem poslovanju na področju hitro pokvarljivih živil, zaradi česar naj bi se trgovci raje odločali za nakup zelenjave iz tujine, ker je pač preprosteje. »Po eni strani je novi zakon o kmetijstvu dobro opredelil neprimerne trgovske prakse, a vnesel tudi kup nepotrebne birokracije. Če bi bil jaz trgovec, se mi ne bi dalo ukvarjati z birokratskimi zapleti, ampak lepo od trgovcev je, da še vedno vzamejo naše izdelke!«
S tujimi je lažje
V Mercatorju so na administrativne ovire pri pogodbah opozarjali, pravijo, še preden je bil zakon sprejet »Žal pa argumenti niso bili dovolj slišani. Ne glede na to prednostno odkupujemo in ponujamo, kolikor je le mogoče, slovenske pridelke, ker po njih povprašujejo kupci, vendar morata biti tudi kakovost in cena ustrezni. Sodelujemo z vsemi glavnimi slovenskimi pridelovalci sadja in zelenjave, od velikih zadrug do kmetij. Ker pa je pri nas sezona zelo odvisna od vremena in je zato lahko nepredvidljiva, imamo dobre poslovne povezave tudi z drugimi dobavitelji, saj moramo sveže sadje in zelenjavo zagotavljati vse leto in v vsej naši mreži trgovin. Sklepanje pogodb s tujimi dobavitelji je podobno, le da je lažje zaradi točnejšega planiranja količin – več trgov in kanalov prodaje, tehnologija, ki zmanjša vremenske vplive ...« poudarjajo. V Lidlu novi zakon o kmetijstvu, ki narekuje pogodbe z dobavitelji, vidijo predvsem kot prednost. »Tako nam je uspelo dodatno utrditi naše poslovne vezi. Prav tako smo se lahko povezali še z dodatnimi pridelovalci, s katerimi smo zastavili konkretno dolgoročno sodelovanje.«
Še vedno zelo odvisni od vremena
»Moja želja je uzakoniti, da bi bilo na trgovskih policah vsaj 30 odstotkov slovenske zelenjave,« pravi Pirnatova in upa, da bodo kmetje vzdržali. Dobro se namreč zavedajo, da so pogoji pridelovanja v sosednji Italiji ali na Hrvaškem veliko ustreznejši kot pri nas, kjer je večina zelenjave še vedno na prostem in je usoda kmetov še vedno precej odvisna od vremena. »Pet minut slabega vremena, pa lahko ostanemo brez proizvodnje,« poudari. »Težave imamo tudi, ker so s spremembo gradbene zakonodaje določili, da morajo imeti plastenjaki gradbeno dovoljenje.« Tisti, ki nimajo proizvodnje pod zaščitenimi površinami, potem, žal, dostikrat ne veljajo za dovolj resne dobavitelje – in je začaran krog spet sklenjen, ugotavlja. »Upamo, da bi se slovenski pridelovalci lahko dogovorili, kako podaljšati sezono, da morda ne bi sadili in ponujali vsi sočasno istih vrst sadja in zelenjave, ampak nekateri bolj zgodaj, drugi kasneje, pa tudi bolj raznolike pridelke, saj si želimo več domače ponudbe tudi pri korenju, bučkah, jajčevcih, radiču, cvetači, in, seveda, več vrst sadja,« pa spodbujajo v Mercatorju.
Jeseni ne bodo povečali proizvodnje
Po drugi strani zaradi vseh teh ovir veliko pridelovalcev zelenjave obupa. »Veliko let sem že v tem poslu in vsako leto izgubimo nekaj pridelovalcev zelenjave. Če se bo jeseni situacija ponovila, pa bog ne daj, da bi se, kmetje prav gotovo ne bodo spet povečali proizvodnje. Zato se obračam na vse javne zavode in državne institucije, naj se dobro organizirajo in kupujejo slovensko. Na ta način bi lahko k slovenskemu kmetijstvu prispevali bistveno več,« je prepričana Pirnatova. Tomazin pa dodaja, da bi morala država izvajati nekoliko agresivnejšo promocijo sheme kakovosti in še bolj spodbujati potrošnjo slovenskega blaga – bodisi mesa ali zelenjave!« Mediji pa še bolj ozaveščati slovenskega potrošnika!
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
