"Covid-19 ni izginil in svetovne pandemije še ni konec, mnoge države so še v hudi stiski in tudi možnost drugega vala je pri nas velika in realna. Predah, ki ga imamo, moramo tako izkoristiti za krepitev infrastrukture, ki bo omogočala ne le oskrbo okuženih bolnikov, ampak tudi hkratno in varno obravnavo bolnikov z drugimi boleznimi," je poudaril Rozman.

Pojasnil je, da je treba vlagati v izobraževanje in zaposlovanje zdravstvenih delavcev, v oblikovanje odzivnih skupin in v ustvarjanje pogojev za mobilnost timov. Reševati je treba tudi problem najranljivejših struktur v državi, to je domov za ostarele. Kot je opozoril, je celoten zdravstveni sistem, ki je že pred epidemijo deloval na zgornjem robu zmogljivosti, ranljiv in večjega pritiska verjetno ne bi prenesel. Oblikovan je bil za čas brez epidemij, zato je tudi organizacijsko, materialno in kadrovsko šibek.

Slovesnost Klinike Golnik ob koncu epidemije
Bobo
Slovesnost Klinike Golnik ob koncu epidemije

Tudi bolnišnica na golniku dotrajana

Rozman je izpostavil tudi problem bolnišnice na Golniku, ki je stara sto let, je dotrajana in ni potresno varna, njena arhitektura pa ni prilagojena sodobni obravnavi bolnikov. Zato Rozman želi, da bi v luči morebitnega drugega vala in izbruhov drugih respiratornih okužb kompleksu univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo na Golniku priključili sodoben izolacijski oddelek, ki bi bil na voljo bolnikom iz vse države.

Pripravljeni na morebitni drugi val

Na potrebo po pripravi na bodoče izzive je opozorila tudi pomočnica direktorja Klinike Golnik za področje zdravstvene nege Katja Vrankar. "Čas po epidemiji je priložnost, da poleg analize dela uredimo naše delovanje v bodoče v podobnih situacijah, da bomo pripravljeni na tovrstne izzive sistemsko in ne bomo le upali, da bomo imeli sposobne ljudi na pravih mestih," je poudarila in dodala, da je vsa pridobljena znanja treba implementirati tudi v zdravstvene šole.

Konkretne ugotovitve in možne rešitve za prihodnje delo v času epidemij, kot je denimo namestitev računalnika za vnos podatkov v bližino bolnika, je nakazala tudi vodilna medicinska sestra negovalnega oddelka na Kliniki Golnik, ki so ga preuredili v oddelek za okužene bolnike s covidom-19, Judita Slak. "Upajmo, da ne bo ponovnega vala, če bo, pa smo pripravljeni," je zagotovila.

Rozman je izpostavil doprinos Klinike Golnik pri spopadanju z epidemijo in pohvalil zaposlene, pa tudi vse druge, ki so prispevali k temu, da se je Slovenija v boju z epidemijo odlično odrezala. Posebej se je zahvalil tistim, ki so kljub bojazni za lastno varnost in varnost svojih družin, stali v prvih vrstah in delali z okuženimi. Tisti zdravstveni delavci, ki so se izpostavili in javili za tvegana delovna mesta, so danes prejeli tudi posebno spominsko značko.

Slovesnost Klinike Golnik ob koncu epidemije
Bobo
Slovesnost Klinike Golnik ob koncu epidemije

Na slovesnosti policisti, vojaki, gasilci in pripadniki civilne zaščite

Na današnji slovesnosti so se zdravstvenim delavcem pridružili tudi policisti, vojaki, gasilci in pripadniki civilne zaščite. Skupaj so si ogledali prelet letal 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in 31. lovskega polka Vojnega letalstva ZDA, ki so se na ta način zahvalili sodelujočim v boju proti epidemiji. Nagovorila sta jih tudi veleposlanica ZDA v Sloveniji Lynda C. Blanchard in minister za zdravje Tomaž Gantar.

Minister je izpostavil dobro opravljeno delo. "Seveda ostaja bolezen covid-19 z nami, s tem, da smo danes bogatejši za veliko znanja in poznavanja te bolezni in verjamem, da bi se tudi v primeru, da bi se znova povečevalo število okuženih in obolelih, znali še boljše in dovolj uspešno soočiti z morebitnim drugim valom," je dejal.